Slovenci 23. novembra obeležujemo državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Takrat je Rudolf Maister s svojo vojsko s približno 4000 vojaki in 200 častniki v noči na 23. november razorožil zaščitno stražo oziroma t.i. zeleno gardo mariborskih Nemcev. Po zmagoviti majski ofenzivi leta 1919 je Maistrova vojska zasedla še del narodnostnega mejnega območja na Štajerskem in po njegovem severnem robu še danes poteka državna meja. Po njegovi zaslugi smo Mariborčani in Korošci del slovenskega ozemlja in ne avstrijskega.
  
»Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov«
30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije. 1. novembra 1918 je Maister v vojašnici v Melju pred mestnim poveljnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.« Po sestanku je zbranim slovenskim vojakom in častnikom razložil, da je prevzel vrhovno poveljstvo v mestu, in jih prosil, naj ostanejo z njim, ker jih nova država potrebuje. Še tisti dan so bile vse vojašnice in drugi pomembni objekti ter mesto Maribor pod Maistrovo vojaško oblastjo.
Vzgled današnjim politikom
Maistra so odražale vrednote kot so samozavest, občutljivost in domoljubnost. Takšne vrednote si želimo tudi pri sodobnih pomembnih osebnostih. Takšna volja in moč pa je potrebna tudi danes pri reševanju aktualnih problemov. »Mastre« pa bi Slovenci potrebovali tudi danes pri problemih gospodarske krize in drugih socialnih problemih.
 
Rudolf Maister je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku. Z velikimi častmi je bil pokopan na pobreškem pokopališču v Mariboru, kjer je še danes njegov grob. Ker ima v zgodovini štajerskega mesta Maister posebno vlogo, je mariborski mestni svet leta 1995 razglasil 23. november za spominski dan občine, ki je tako eden od štirih spominskih dni mesta Maribor. Vsako leto pa potekajo v prestolnici in Mariboru slovesnosti v njegov spomin. 
Pesnik, general, slikar, ljubitelj knjig, borec
General Rudolf Maister – Vojanov se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Kot pesnik se je začel udejstvovati že v osnovni šoli. Kasneje je bil tudi zunanji član Zadruge. Njegovi najbolj znani pesniški zbirki sta Poezije (1904) in Kitica mojih (1929). Bil je tudi ljubiteljski slikar in strasten ljubitelj knjig ter lastnik ene največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem. Svoje otroštvo je preživel na Gorenjskem, kjer se je zaradi svojih intelektualnih sposobnosti in tudi izjemnih športnih lastnosti, ne nazadnje odločil za poklic vojaka. Po vseh dobljenih nazivih skozi vojaška šolanja doma in v tujini so ga leta 1914  premestili v Maribor in postal je začasni poveljnik okrožnega poveljstva v Mariboru. Po vrnitvi iz Gradca leta 1917 pa so ga poimenovali za stalnega poveljnika poveljstva številka 26, kjer je ostal do razpada dvojne monarhije. Maister sodi med najvidnejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu 1. svetovne vojne najprej v Mariboru in širšem štajerskem področju uveljavil slovensko ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takrat jugoslovansko upravo.