Iz vodstva Magne so še sporočili, da bodo skušali čim večjemu številu zaposlenih zagotoviti delovna mesta znotraj skupine, za nekatere pa bodo v skladu z zakonodajo pripravili program razreševanja presežnih delavcev.

Poslovanje v Hočah se bo preusmerilo na področje inženiringa in povečanja podpornega razvojnega središča za vse druge Magnine lokacije po svetu, glede državne spodbude, ko je je prejelo podjetje, pa Magna tesno sodeluje s pristojnimi vladnimi službami.

Ob tem so dodali, da so zavezani nadaljevanju poslovanja v Sloveniji in ostajajo optimistični, da se bodo razmere na trgu kmalu stabilizirale, povpraševanja kupcev pa povečala.

Zaposlenim ponudili možnost dela znotraj skupine

Kot je STA še uspela izvedeti, bodo v hoškem podjetju opravili pogovore z vsemi zaposlenimi in jim ponudili možnost dela znotraj skupine, vendar za vse teh možnosti ne bo. Koliko bo tistih, ki bodo dejansko ostali brez dela, za zdaj še ni jasno, glede odpravnin za presežne delavce pa se bodo s sindikatom še pogajali in iskali kompromisni predlog.

O odločitvi so danes že seznanili tudi hoškega župana Marka Soršaka in vlado, s katero so že pred časom začeli pogovore glede vračila spodbude, ki so jo pred leti prejeli za zagon novozgrajenega podjetja, ni pa še dokončno jasno, v kakšni višini bo ta vrnjena. To naj bi bilo odvisno tudi od tega, koliko ljudi bo ostalo zaposlenih v Hočah, kjer naj bi ostal tudi aktualni direktor David Adam.

Hoška Magna je v zadnjih dveh letih zaradi prekinjenih dobaviteljskih verig in drugih težav na trgu že nekajkrat ustavila proizvodnjo, samo lani so bili zaposleni nenapovedano na čakanju dva meseca. V takih okoliščinah je nastalo načrtovanje proizvodnje nemogoče, še posebej glede na hud padec naročil na avtomobilskem trgu, zato naj bi bili v Magni prisiljeni sprejeti to nepriljubljeno odločitev.

V Hočah bo tako do nadaljnjega vzpostavljen nov tehnološki razvojni center, ki bo s časom rasel, tako da bodo v prihodnje tudi zaposlovali.

Sicer pa Magna kljub trenutnim neugodnim razmeram na globalnem avtomobilskem trgu ne razmišlja o dokončni opustitvi strateškega načrta o razvoju celovite proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Ko se bo izkazala priložnost sklenitve kakšnega pomembnega avtomobilskega posla, v Magni zagotavljajo, da bodo svoje načrte v Hočah izpolnili. Nenazadnje je v ta namen že veljaven občinski prostorski načrt, pridobljeno okoljevarstveno soglasje, družba pa je že odkupila del zemljišč za načrtovano drugo fazo projekta.

Po dostopnih informacijah naj bi bila Magna v pogovorih z več potencialnimi strateškimi partnerji, od uspešnosti teh pogovorov pa je odvisno, kdaj se bo avtomobilska multinacionalka lotila gradnje druge faze, torej karosernice in sestavljalnice avtomobilov in spremljajoče infrastrukture.

Magna trenutno v pogovorih z več potencialnimi strateškimi partnerji

Prihod kanadsko-avstrijske multinacionalke v Hoče sta leta 2016 napovedala takratni premier Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, vlada pa je sprejela celo poseben zakon, znan kot Lex Magna, ki je med drugim omogočal razlastitev lastnikov zemljišč.

Marca 2017 je vlada nato sprejela sklep o dodelitvi 18,61 milijona evrov finančne spodbude Magni Steyr za vzpostavitev proizvodnje, a se je realizacija okoli 150 milijonov evrov vrednega projekta prve faze nekoliko ustavila zaradi nasprotovanja okoljskih organizaciji, ki so nasprotovale sečnji tamkajšnjega gozda in postavitev lakirnice na kmetijske površine.

Agencija za okolje je avgusta 2017 Magni izdala okoljevarstveno soglasje, a so se okoljske organizacije na to pritožile. Magna je zato posredovala pisno zavezo, da bo še v prvi fazi zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa, a se to vse do danes še ni zgodilo. Ker je investitorjem jeseni le uspelo skleniti dogovor z okoljevarstveniki, je okoljevarstveno soglasje postalo pravnomočno, Magna pa je kmalu zatem prejela tudi gradbeno dovoljenje.

Država je nato z Magno podpisala pogodbo o izvedbi strateške investicije in dodelitvi okoli 18 milijonov evrov visoke finančne spodbude za investicijski projekt, ki je obljubljal najmanj tisoč delovnih mest v naslednjih petih letih, medtem ko je prva faza predvidevala zaposlitev 400 delavcev.

Marca 2019 so začeli s poskusno proizvodnjo, tovarno pa so slovesno odprli julija istega leta, ko se je slovesnosti udeležil tudi takratni predsednik vlade Marjan Šarec. A že naslednje leto so najprej proizvodno ustavili zaradi epidemije, nato pa so se zaposleni na delo vozili v Gradec.

Po skoraj dveh letih so proizvodnjo v Hočah marca lani spet zagnali, jeseni pa so zaposlene skoraj do konca leta spet poslali na čakanje.

Potem ko je postalo jasno, da podjetje ne bo uspelo izpolniti zaposlitvenega pogoja v pogodbi o dodelitvi finančne spodbude države, je gospodarsko ministrstvo marca pod vodstvom prejšnjega ministra Zdravka Počivalška izdalo sklep, s katerim je za dve leti, do 30. oktobra 2024, podaljšalo rok za izpolnitev pogodbenih zavez, a zdaj kaže, da so se vendarle odločili za vračilo.

STA