Zadnji sejem je bil 59. Dom marca lani, ki so ga zaradi razglasitve epidemije covida-19 morali skrajšati za en dan. Od 10. do 14. novembra pa bodo odprli vrata sejmoma Ambient Ljubljana in Dom Plus.

Po letu in pol

Na Gospodarskem razstavišču po letu in pol poteka prvi sejem, a oživitev dejavnosti letos družbe po oceni direktorja mag. Iztoka Bricla ne bo potegnilo iz rdečih številk. Normalno poslovanje Bricl pričakuje šele jeseni 2022. “To jesen delamo sejme na mišice, prava realnost bo prihodnje leto,” je dejal v pogovoru za STA.

Sredi novembra prihaja pohištveni sejem 31. Ambient Ljubljana s sejmom stavbnega pohištva, ogrevalne in hladilne tehnike, montažnih hiš Dom Plus, skupaj sta drugi največji sejemski dogodek Gospodarskega razstavišča. Po Briclovih besedah zaenkrat kaže zelo dobro, kar se tiče najema razstavnih prostorov. V januarju bo turistični 32. sejem Alpe-Adria, nato pa v marcu prihaja največji sejem, to je sejem Dom.

Covid močno zarezal v poslovanje

Ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 so imeli na poslovanje podjetja velik vpliv. “V lanskem prvem četrtletju smo relativno normalno poslovali, od začetka drugega četrtletja do konca leta pa je bilo podjetje zaprto, nismo ustvarjali nobenih prihodkov. Naš padec v letu 2020 glede na leto prej je bil skoraj 60-odstoten. Prihodkov je bilo za 2,6 milijona evrov, potem ko jih je bilo v prejšnjih letih okoli šest milijonov evrov. Leto 2020 smo končali s pol milijona evrov izgube,” je dejal.

Leto 2020 smo končali s pol milijona evrov izgube.

Pred koronsko krizo jim je šlo zelo dobro, še posebej od leta 2016 dalje. V teh najboljših zadnjih letih je sejemska dejavnost v prihodkih predstavljala 50 odstotkov, ostalo so bili kongresi in drugi veliki dogodki. Kongresna dejavnost se je tako kot sejemska s prepovedjo druženja ustavila. V tem času so skrčili tudi število zaposlenih, z 39 pred epidemijo na manj kot 30.

Sejmi in srečanja najbolj dotolčeni

Industrija sejmov in srečanj je bila v epidemiji po Briclovih pojasnilih najbolj prizadeta. “Ostale industrije so normalno poslovale, celo bolje kot prejšnja leta. Industrija sejmov in srečanj je stala na račun tega, da je lahko druga industrija še delala,” je dejal.

Gospodarsko razstavišče je koristilo nekaj državne pomoči, denimo ukrep čakanja na delo doma in kritje fiksnih stroškov. Koristili so tudi zamik plačila zemljiškega prispevka, kar za njih pomeni 180.000 evrov letno, za obdobje enega leta, prestavili so tudi plačilo davka od dohodkov pravnih oseb.

Gospodarsko razstavišče je to obdobje preživelo tako, da je najelo kredite in z generiranim denarnim tokom od prej. Državna pomoč ni bila dovolj, niti tretjine izpada ni nadomestila.

“Gospodarsko razstavišče je to obdobje preživelo tako, da je najelo kredite in z generiranim denarnim tokom od prej. Državna pomoč ni bila dovolj, niti tretjine izpada ni nadomestila,” je poudaril.

Vlada po njegovem mnenju tudi ni dovolj hitro reagirala pri bančnih garancijah za kredite. Predvsem so imela tu težave manjša podjetja, kapitalsko manj močna kot Gospodarsko razstavišče. V Avstriji, Nemčiji in Italiji so podjetja po Briclovih besedah zelo hitro prišla do kreditnih sredstev. “Mi smo se lani z banko devet mesecev dogovarjali za kredit, za katerega je v skladu s protikoronsko zakonodajo država jamčila za 50 odstotkov, za preostalo polovico pa smo morali zastaviti svoje nepremičnine,” je dodal.

Spregledani s strani države

Država po Briclovi oceni vsekakor ni dovolj naredila za njihovo dejavnost. “Naša država je krepko premalo naredila za nas, če primerjam konkurenčna podjetja v Italiji, Avstriji in Nemčiji, kjer so jim dosti več pomagali. Denimo avstrijski kolegi iz celovškega sejma so imeli državna sredstva takoj na voljo, dejansko so jim nadomestili izpad prodaje. Podobno je bilo tudi v Nemčiji in Italiji. Pri nas je vse, kar so dali, prihajalo z zamudo,” je pojasnil.

Imeli smo nekaj predlogov, preko Gospodarske zbornice Slovenije, a ta vlada predlogov ni slišala. Pri zadnjem protikoronskem paketu smo bili prezrti.

“In pri nas je vlada reševala delovna mesta, ne pa podjetja. To je velika razlika. Ukrep čakanja na delo je reševanje delovnega mesta. Če podjetje v tem času ne bi preživelo, se ta delavec ne bi imel kam vrniti. Imeli smo nekaj predlogov, preko Gospodarske zbornice Slovenije, a ta vlada predlogov ni slišala. Pri zadnjem protikoronskem paketu smo bili prezrti,” je povedal.

Vlada njihovi industriji sicer obljublja dodatna sredstva, preko razpisa, ki ga pripravlja gospodarsko ministrstvo, šlo naj bi za proračunska sredstva in delno evropska. Razpis se pripravlja od julija, po prvotnih načrtih naj bi bil zunaj septembra, zdaj obljubljajo, da bo oktobra.

“Vsi v industriji sejmov in srečanj čakamo ta razpis, da bi preživeli in se lažje pripravili za naslednja leta,” je dejal Bricl, ki je tudi predsednik Zbornice industrije sejmov in srečanj. Na upravnem odboru Zbornice so v ponedeljek po njegovih pojasnilih ugotavljali, da so njihovih izvajalci in podizvajalci, to so manjša podjetja, izjemno prizadeti in imajo velike težave.

Scenarij ni rožnat

Po napovedih epidemiologov naj bi negotovost zaradi koronavirusa trajala do pomladi 2022. “A ob tako nizki precepljenosti, kot jo imamo, se znamo znotraj trenutnih okvirjev gibati do poletja,” je ocenil.

“Kar se tiče Gospodarskega razstavišča, normalno poslovanje pričakujem jeseni 2022. Posel se počasi dviguje, začeli smo z manjšimi dogodki, tudi sejmi, ki prihajajo, bodo najbrž polovično obiskani. To jesen delamo sejme na mišice, prava realnost pa bo drugo leto. Prava slika se bo pokazala s sejmom Dom, ki je daleč največji sejem v Sloveniji in nima konkurence. Ko bomo začeli normalno poslovati, pa bomo imeli drugo težavo – dobiti dober kader,” je dejal.

Kriza kot priložnost

Tako, kot je bilo, verjetno po njegovem mnenju nikoli več ne bo. “Vsaka kriza je tudi priložnost, v njej smo se naučili drugačnega načina dela. Prej nikoli nismo razmišljali o hibridnih dogodkih, pa jih zdaj delamo. To so hibridni kongresi, kar pa za sejemsko dejavnost žal ni možno. Del hibridnih dogodkov bo tudi po krizi ostal. Čakamo na boljše čase,” je poudaril.

Poslovanje v letošnjem letu bo po njegovih pojasnilih slabše kot lani. Lani so namreč imeli vsaj dobro prvo četrtletje, letos pa so bili zaprti do sredine maja.

Poslovanje v letošnjem letu bo po njegovih pojasnilih slabše kot lani. Lani so namreč imeli vsaj dobro prvo četrtletje, letos pa so bili zaprti do sredine maja. Po tem so začeli postopoma delati, v glavnem so bili to manjši dogodki, seminarji, srečanja do 50 ljudi, ki sicer niso jedro poslovanja.

Kot je ocenil, naj bi letos po oceni ustvarili okoli dva milijona evrov prihodkov, izguba pa bo verjetno na ravni iz lanskega leta.

Epidemija je vplivala tudi na načrtovane investicije. Te trenutno stojijo, načrti za gradnjo nove večnamenske dvorane ostajajo. “Računamo, da bo ljubljanski mestni svet spremembo občinskega prostorskega načrta sprejel v roku pol leta, potem bi lahko pristopili k sami gradnji. Tu smo bili aktivno vključeni trije partnerji: Gospodarsko razstavišče, Triglav, upravljanje nepremičnin, in Dekon,” je pojasnil.

Gospodarsko razstavišče je leta 2016 z namenom privabljanja velikih mednarodnih kongresov z Dekon Group iz Turčije odprlo skupno podjetje Dekon.Si. Podjetje je aktivno, a trenutno v fazi mirovanja. Če ne bi bilo covida-19, bi se podjetje razvijalo, tako pa so v času krize morali zaposlene v tem podjetju odpustiti. “Podjetja pa ne bomo zaprli, ker pričakujemo, da se bodo razmere izboljšale in da bomo v prihodnjih letih povečali poslovanje. Z Dekonom smo sicer zdaj v pripravah na mednarodni kolesarski kongres Velo-city, ki bo junija prihodnje leto v Ljubljani,” je povedal.

Načrti so veliki

Gospodarsko razstavišče trenutno pripravlja vse kongrese, ki jih niso mogli izvesti v tem letu in pol in so jih prestavili na prihodnja leta. Prihodnje leto načrtujejo 10 mednarodnih velikih kongresov, pet je že potrjenih. Če bodo ljudje lahko normalno potovali, bodo te kongrese tudi izpeljali. “Čakamo na to, kakšna bo epidemiološka slika in ukrepi. Pričakujemo, da se bo dejavnost začela vzpostavljati nazaj,” je dejal.

Bricl podpira ukrepe za zajezitev koronavirusa. “V Sloveniji je precepljenih okoli 50 odstotkov prebivalstva. Slovenci ne verjamemo v cepiva, to nam vsem skupaj otežuje izhod iz epidemije in neko normalno življenje. Slaba precepljenost je posledica tudi slabega komuniciranja vlade, ki ga ima z državljani. Vlada ni uspela s cepljenjem ljudi, na koncu je to padlo na direktorje podjetij,” je dejal in dodal, da je sam cepljen.

Slaba precepljenost je posledica tudi slabega komuniciranja vlade, ki ga ima z državljani. Vlada ni uspela s cepljenjem ljudi, na koncu je to padlo na direktorje podjetij.

Pri druženju, ki je značilno za njihovo dejavnost, morajo upoštevati pravila, ohranjanje medosebne razdalje, nošenje mask. Drugega kot strogo upoštevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) jim ne preostane. “Zaradi tega imamo višje stroške, ampak glavno je, da lahko delamo,” je še dodal mag. Iztok Bricl.

Karmen Kleiderman/STA