Če se bodo lubadarji, te male žuželke, razmnoževale s sedanjo hitrostjo, potem bomo že sredi avgusta presegli 400.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja, kar je meja za razglasitev naravne nesreče. Najhuje je v gozdovih na Gorenjskem, Notranjskem, Kočevskem in Koroškem, izjema pa ni niti Štajerska.

Lani padec gradacije, letos ravno nasprotno

Jožef Mrakič, vodja Območne enote Maribor Zavoda za gozdove Slovenije, je povedal, da letos na njihovem območju beležijo rekordne količine poškodovanega drevja zaradi podlubnikov. »Doslej smo evidentirali 47.460 kubičnih metrov lubadark, v istem obdobju lanskega leta le 10.000. Lanska letna količina poškodovanega drevja zaradi lubadarja 30.670 kubičnih metrov je nakazovala izrazit padec gradacije podlubnikov, kar se je letos vsaj do danes obrnilo v velik porast,« je pojasnil Mrakič.

Jožef Mrakič: »Doslej smo evidentirali 47.460 kubičnih metrov lubadark, v istem obdobju lanskega leta le 10.000.«

Največ poškodb opaziti v Dravski dolini

Od letošnje skupne količine lubadark je v državni lasti 40 odstotkov, v zasebni pa 60 odstotkov. »Če pomislimo, da je do sedaj največ žarišč bilo evidentiranih v drugi polovici leta, potem lahko letos predvidevamo okoli 100.000 kubičnih metrov lubadark, kar predstavlja 1/5 letnega poseka na našem območju,« dodaja Mrakič in nadaljuje, da je največ, 76 odstotkov poškodb zaradi lubadarja opaziti v Dravski dolini, in sicer na območju Remšnika, Kaple, Ožbalta, Sv. Duha, Rdečega brega ter Janževskega vrha. »Najbolj so obremenjene južne, strme, skalovite lege in okolica vetrolomnih površin iz konca leta 2017. Vetrolom štejemo tudi kot eden poglavitnih razlogov za namnožitev lubadarja, dejstvo pa je, da so korenine izginjanja smreke iz naših gozdov povezane z globalnimi podnebnimi spremembami,« poudarja Mrakič.

Hiter odziv lastnikov gozdov

Revirni gozdarji izdajajo za žarišča podlubnikov odločbe, ki obvezujejo lastnike gozdov, da napadena drevesa posekajo in odpeljejo iz gozda v najkrajšem času. Zakonski rok je 21 dni. »Lastniki gozdov se v večini primerov hitro odzovejo na nevarnost, ki jim preti. Strah pred izginotjem večje količine drevja je pri tistih, ki živijo od gozda seveda stalno prisotna. Pomembno pa je, da lastniki gozdov najprej posekajo okoliška na videz  zdrava drevesa (t.i. zeleni pas), šele kasneje orumenela posušena drevesa, ki so že izgubila vrednost (30 do 50 odstotkov),« je dejal Mrakič.

Jožef Mrakič: »76 odstotkov poškodb zaradi lubadarja opaziti v Dravski dolini, in sicer na območju Remšnika, Kaple, Ožbalta, Sv. Duha, Rdečega brega in Janževskega vrha.«

Škropljenje neučinkovita rešitev

Na vprašanje, zakaj lubadarja ne škropijo, sogovornik odgovarja, da se vsem še vedno zdi to najbolj elegantna rešitev, a je žal ali na srečo neučinkovita. »Škropljenje je do neke mere dovoljeno pri hlodih na skladiščih in kamionskih cestah, a se je gozdarji poslužujemo le vzelo  nujnih primerih. V gozdu, na številnih razpršenih drevesih in pod skorjo pa nima učinka. Insekticidi so v naravi škodljivi ne samo za ciljno vrsto ampak še posebej za druge žuželke, čebel, mravlje… Najbolj pa bi tako škropljenje uničilo za nekaj časa največje zaloge najboljše pitne vode, ki izvira v gozdu, da o drugih posledicah ne govorim,« pravi Mrakič in sklenil, da je zaenkrat najboljše zdravilo za lubadarja hiter posek, gozdni red in lupljenje lesa, ki pa je pri nas redkost.