Sredstva za izvajanje javnih del so se na mariborskem in ptujskem območju letos skoraj prepolovila. Upad števila ljudi, ki jih lahko tako vključijo v svoje delo, je pri institucijah in organizacijah v tem delu Slovenije občuten, saj gre za delavce, ki so pomembno prispevali k delovnemu procesu.

Za izvajanje javnih del je bilo v mariborski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje lani namenjenih 4,4 milijona evrov, za letos pa je na voljo 2,6 milijona evrov. V območni službi Ptuj je ta znesek z lanskih 775.000 evrov letos padel na 495.000 evrov.

Sredstva določena na podlagi zadnjih podatkov o brezposelnih

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se kvote sredstev javnega povabila za izbor programov javnih del po območnih službah določijo na podlagi zadnjih podatkov o brezposelnih. “Pri določitvi kvot sredstev javnega povabila se upošteva tudi regijski pristop za hitrejše zmanjševanje razlik med regijami,” so povedali za STA.

Ker so se ti podatki v Podravju izboljšali, je tudi sredstev manj. “Upoštevaje pozitivna gibanja na trgu dela in na podlagi predloga rebalansa proračuna za leto 2019 je bila sprejeta odločitev, da se za javna dela letos nameni manj finančnih sredstev kot v preteklih letih, s čemer se približujemo obsegu sredstev, ki je bil namenjen javnim delom pred gospodarsko krizo,” pravijo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da so brezposelnim na voljo tudi drugi programi aktivne politike zaposlovanja.

Upad čutijo še posebej na mariborskem centru za socialno delo

Javna dela so namenjena socialni in delovni aktivaciji brezposelnih oseb za določen čas ter se izvajajo zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju. Upad čutijo še posebej na mariborskem centru za socialno delo, kjer imajo letos 26 javnih delavcev manj kot lani. “V primerjavi z vsemi drugimi centri za socialno delo po Sloveniji smo imeli na našem območju največ javnih delavcev, zato je nas omejitev na 20 javnih delavcev in zmanjšani obseg sredstev najbolj prizadel,” je povedala direktorica Marjana Bravc.

“Javni delavci so bili naši polno zasedeni laični sodelavci, ki so bili podaljšana roka in velik doprinos k našemu strokovnemu delu. Je pa res, da smo zadnje obdobje občutili, da se je brezposelnost zmanjšala in je bil nabor ustreznih kandidatov vedno slabši,” je dodala.

Izpad bodo skušali delno pokriti s prostovoljci

Letos imajo tako osem ljudi manj za nudenje vsakodnevne pomoči socialno ogroženim družinam, nimajo več javnih delavcev za pomoč pri vodenju evidence v javni kuhinji, prav tako ne za laično delo z mladostniki v kriznem centru za mlade. Izpad bodo poskušali delno pokriti s prostovoljci.

Močan upad tudi na mariborskem Karitasu

Podobno pravijo v Nadškofijski karitas Maribor, kjer imajo letos dva javna delavca manj kot lani. “Javna dela so v sklopu našega dela vitalnega pomena, saj predstavljajo na eni strani konkretno pomoč pri humanitarnem in socialno varstvenem delu Karitas. Po drugi strani pa dajejo možnost vključenim preko različnih aktivnosti in nalog za ponoven vstop v trg dela in razširitev socialne mreže,” je pojasnil generalni tajnik Darko Bračun.

“Zmanjšanje sredstev ter posledično manjše število vključenih preko programa javnih del za nas predstavlja velik izziv pri organizaciji in izvedbi vseh nalog in del, ki jih je vedno več, saj se stiske kljub ugodnim statističnim kazalnikom samo še poglabljajo,” je dodal.

Lani 2251 neprofitnih izvajalcev, letos 1380

V celotni Sloveniji je bilo lani, ko je bilo za javna dela namenjenih 25 milijonov evrov, izbranih 2251 neprofitnih izvajalcev in v ta program vključenih nekaj več kot 5200 dolgotrajno brezposelnih oseb. Na javnem povabilu za leto 2019, za katerega se namenja 15 milijona evrov, je bilo izbranih 1380 ponudb izvajalcev. “Načrtujemo, da bo v letu 2019 na letni ravni vključenih v programe javnih del 2800 dolgotrajno brezposelnih oseb,” pravijo na ministrstvu.

STA