Svet Območnega razvojnega partnerstva Slovenske gorice (ORP Slovenske gorice), ki obsega občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Duplek, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj, se je danes v Lenartu sestal na osmi seji, na katero je povabil tudi dr. Aleksandra Jevška, ministra za kohezijo in regionalni razvoj. Prav tako so bili na sejo povabljeni: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah kot članica LAS Ovtar Slovenskih goric, tamkajšnji poslanci državnega zbora (zaradi obveznosti v državnem zboru so se vsi opravičili) ter Danijel Vrbnjak, predsednik Sveta podravske regije, sicer župan občine Ormož.
Ministru so predstavili težave manjših občin
Predsednik Sveta ORP Slovenske gorice Martin Breznik, sicer župan občine Sveta Ana, je dejal, da so na današnjem srečanju ministru predstavili problematiko črpanja evropskih sredstev v manjših občinah. V drugem delu so govorili o spremembah zakona o vzpodujanju skladnega regionalnega razvoja. O tem zakonu se v javnost veliko govori, konkretnih osnutkov dokumentov pa še vedno ni. "Moramo biti na preži, kajti na področju skladnega regionalnega razvoja brez tistih, ki smo na repu razvoja, težko pišemo zakonodajo. Pomembno je, da imamo pravi čas sogovornika," je dejal Breznik. Župani so izpostavili tudi druge težave; centralizacijo državnih inštitucij, odseljevanje ljudi iz občin tik ob meji, dnevne migracije, ki dolgoročno niso dobre, in pomembnost ustvarjanja delovnih mest tudi na tej strani meje. Ministra so opozorili, da so lokalne skupnosti kljub višji dohodnini in višjim ostalim prihodkom prejele manj sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.
"Ko bomo osnutek gradiva videli v sprejeti obliki, bomo verjeli. Do takrat pa bomo pozorni"
Minister Jevšek je sicer zanikal prepričanje županov, da spremembe zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja niso pisane na kožo manjšim občinam: "To je dezinformacija. V nastajanju sprememb tega zakona smo sledili manjšim občinam, ki so opozarjale, da ta zakon ni napisan tako, da bi lahko skladno razvijali vsa območja v Sloveniji, predvsem obmejna problemska območja, kjer so pogosto v situaciji, da se ne morejo prijaviti na razpise za evropska sredstva iz kohezije."
Dodal je, da pri pripravi sprememb zakona v procesu, ki traja že deset mesecev, sodelujejo vse občine in vse regionalne agencije gospodarske in obrtne zbornice. "S spremembami zakona želimo redefinirati obmejna preoblemska območja in s skladnim regionalnim razvojem poskrbeti, da pohitrimo nerazvita območja. Vsa resorna ministrstva se bodo vključila v problematiko skladnega regionalnega razvoja. Ne nerazvitih območjih se namreč dogajajo negativni demografski trendi, mladi odhajajo v tujino in center države. Naš namen pa je, da ostanejo tam," je dejal minister.
Ministrove besede, da gredo spremebe zakona o skladnem regionalnem razvoju v korist manjših občin, Martina Breznika niso povsem prepričale: "Ne, dokler ne vidimo gradiva. Dejstvo, da tega tako dolgo ni na spregled, nas nekoliko skrbi. Ko bomo osnutek gradiva videli v sprejeti obliki, bomo verjeli. Do takrat pa bomo pozorni."
[[image_1_article_62693]]
Zakon o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja je trenutno uvrščen v načrt normativne dejavnosti vlade, je še povedal minister in dodal, da računajo, da ga bodo v prvi polovici letošnjega leta dali v redno proceduro.
V kohezijski shemi so tudi področja za manjše občine
Zbrani so govorili tudi o novem programskem obdobju do leta 2027. Jevšek je v zvezi s tem dodal, da bodo v marcu pozvali vse regije, da se prijavijo na mehanizem Dogovor za razvoj regij, ki je težek okoli 450 milijonov evrov. Na vprašanje, ali bodo imele pri prijavah projektov na razpise manjše občine enake možnosti kot večje, je Jevšek odgovoril: "Kohezijska shema je sestavljena iz petih ciljev in na teh petih ciljih se znotraj specifičnih ciljev najdejo tudi področja, na katere se lahko prijavijo manjše občine. Zelo nas bo veselilo, če najdejo v manjših občinah kakšnega podjetnika, ki bi se želel razvijati v smislu večje konkurenčnosti novih tehnologij in izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Na tem cilju je na voljo 760 milijonov evrov. Naslednje področje je zeleno digitalno, pa različne oblike prehoda na alternativne vire energije, energetske sanacije objektov, krožno gospodarstvo, ... Še vedno v perspektivi ostaja širitev vodovodnih omrežij za čisto pitno vodo, čiščenje in odvajanje odpadnih voda, kolesarske steze."
[[image_2_article_62693]]
Martin Breznik je še dejal, da so župani manjših občin zadovoljni, da jim minister prisluhne, pride na teren in se z njimi pogovarja o konkretnih težavah. "Smo zelo pragmatiči. Čakamo rezultate. Od obiska ministra na Sveti Ani je minilo nekaj mesecev, določeni premiki, razmisleki so bili, pomembno pa je, da se čez nekaj časa ponovno srečamo."
V februarja bodo v Mariboru odprli pisarno ministrstva
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj v februarju v Mariboru odpira svojo enoto, v kateri bo od 50 do 60 zaposlenih. "Nekateri od teh se danes vozijo iz Maribora, s Ptuja, Koroške vsak dan v službo v Ljubljano. Od februarja naprej bodo v Mariboru, kjer bodo na razpolago županom za informacije o projektih, ki jih bodo tudi neposredno spremljali in zato lažje potrjevali," je napovedal minister. Pravi, da se bo potrudil, da bo vsaj enkrat na teden v tej pisarni oziroma bosta tam državna sekretarja.
