Visoke temperature, ki smo jim priča v teh dneh, vplivajo tudi na rejne živali. Na udaru je tudi govedo, saj se lahko hlevi v takšnih razmerah segrejejo na 40 ali celo več stopinj Celzija, kar pa zelo neugodno vpliva na počutje živali. Mag. Anton Hohler, specialist za prehrano živali na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, pojasnjuje, da krava, ki daje 10 tisoč kilogramov mleka letno, proizvede blizu 2 tisoč W toplote na dan. "Vso nastalo toploto mora oddati v okolje. Če je zaradi visokih zunanjih temperatur oddaja v okolje slabša, živalim naraste telesna temperatura tudi do 20 stopinj. Naše izkušnje kažejo, da imajo krave v času poletne vročine pogosto telesno temperaturo okoli 40 stopinj Celzija."

Zaradi ventilacije se temperatura zniža za približno pet stopinj 

Zato je zelo pomembno, da rejci naredijo vse, da pri živalih zmanjšajo vročinski stres. Na terenu smo preverili, kako se tega lotevajo na eni večjih kmetij v osrednjih Slovenskih goricah - pri Kocbekovih v Zgornji Voličini v občini Lenart. 

Kmetijo, na kateri se ukvarjajo z rejo krav molznic, smo obiskali v času vročinskega vala. Kljub temu da je bilo v hlevu kar 65 krav molznic, 60 telic in deset telet, ni bilo čutiti prevelike vročine. Za to je zaslužen sodoben prezračevalni sistem, ki so ga v hlev namestili pred osmimi leti. Pred tem so živali zaradi vročine bistveno težje dihale, pojedle manj, slabše prežvekovale in dajale manj mleka. "Na vzhodni strani hleva sta nameščena ventilatorja, od njiju pa sta na celotni dolžini po hlevu speljana tunela z odprtinami, iz katerih prihaja sveži zrak. Tunela sta dolga 30 in 24 metrov, brez njiju bi ventilatorja samo mešala zrak, zdaj pa preko njiju prihaja v hlev svež zrak," nam pojasni gospodar kmetije Alberto Kocbek. Razmišljali so tudi o oroševanju, vendar se za ta sistem niso odločili, saj z njim v hlev dovajamo vlago. 

[[image_2_article_68946]]

Pravi, da je sistem učinkovit, saj pripomore, da se temperatura v hlevu zniža za približno pet stopinj Celzija. Tako se v hlevu tudi v času največje vročine temperatura giblje okoli 30 stopinj Celzija, kar je za živali ugodno. Ventilacijski sistem sicer deluje samodejno, vklopi se, ko se temperatura povzpne nad 15 stopinj, ob najvišjih temperaturah deluje s polno hitrostjo. Sicer pa je zelo pomembno, da so okna in vrata poleti ves čas odprta. 

[[image_3_article_68946]]

V času največje vročine živali hleva ne zapuščajo 

Pri Kocbekovih živali v hlevu niso privezane, kadarkoli se lahko odpravijo na prosto. Ko je tako vroče, kot v tem tednu, živali hleva čez dan sploh ne zapuščajo, saj je v notranjosti nižja temperatura, poleg tega je tam manj nadležnih muh. "Zvečer, ko se ozračje ohladi, pa gredo iz hleva in so velikokrat zunaj celo noč, vmes le prihajajo do robota na molžo. Hlev pa se lahko v tem času ohladi."

[[image_1_article_68946]]

Namesto napajalnikov velika korita 

V vročini je pomembno tudi, da imajo živali na voljo dovolj sveže čiste vode. To jim, kot nadaljuje Alberto Kocbek, zagotavljajo z dovolj velikimi koriti. Napajalnike so že pred leti opustili, saj je v koritih, ki delujejo po sistemu plovca, bistveno več vode, živali pa se lahko prej napojijo. Poleti je potrebno tudi nekoliko prilagoditi hrano. Te pojedo manj, zato je pomembno, da jasli niso tako polne, saj se v nasprotnem primeru viški krme segrevajo. 

[[image_4_article_68946]]

Poleti le kakšen liter manj mleka

Visoke temperature se poznajo tudi pri proizvodnji mleka. Zahvaljujoč ventilacijskemu sistemu posamezna krava dnevno proizvede le kakšen liter manj mleka, pred tem je manjko znašal tudi tri, štiri litre. "V tem trenutku da krava dnevno v povprečju od 26 do 27 litrov mleka."

[[image_5_article_68946]]