Socialno varstveni zavod Hrastovec ima od 20. januarja letos novo strokovno vodjo. Petro Hameršak je zamenjala Tadeja Bohak, univerzitetna diplomirana psihologinja, ki je že 13 let zaposlena v SVZ Hrastovec. Do zdaj je skladno s svojim poklicnim področjem opravljala svetovanje, pomoč in podporo pri razvijanju odnosov med stanovalci, delavci in svojci. “Kot psihologinji so mi bili že od samega začetka moje poklicne poti zaupani najtežji primeri, kar pomeni, da se pri delu z njimi ni mogoče upreti zgolj na pridobljeno znanje, temveč se je potrebno nenehno prilagajati in iskati nove pristope in metode, raziskati novo nastale težave ter poiskati najbolj učinkovite rešitve.”
Njeno področje zanimanja je varstvo človekovih pravic
Kot pravi, je bila pri svojem strokovnem delu nenehno soočena z novimi izzivi, ki so od nje zahtevali odprtost za drugačen pristop in odpirali nov zorni kot razmišljanja in delovanja. “Z leti so se odpirale vedno nove strokovne dileme, ki sem jih razreševala s svojim kritičnim razmišljanjem, objavo strokovnega članka in prispevka na mednarodnem kongresu psihologov. V zadnjih nekaj letih sem svoje delo opravljala na varovanih oddelkih zavoda, kjer je prav zaradi same narave dela, postalo moje področje zanimanja varstvo človekovih pravic,” je zapisala nova strokovna vodja SVZ Hrastovec Tadeja Bohak.
V zadnjih nekaj letih sem svoje delo opravljala na varovanih oddelkih zavoda, kjer je prav zaradi same narave dela, postalo moje področje zanimanja varstvo človekovih pravic.
Pridobljene delovne izkušnje, osvojena znanja in kompetence so jo pripeljale do odločitve, da želi narediti korak naprej in s svojimi sposobnostmi prispevati k strokovnemu vodenju zavoda.
Tadeji Bohak smo zastavili nekaj novinarskih vprašanj:
Koliko stanovalcev je trenutno v zavodu in koliko v dislociranih enotah?
SVZ Hrastovec je največji posebni socialno varstveni zavod, v katerem je za osebe s kombiniranimi oblikami duševnih motenj na voljo 650 mest. Zavod svojim uporabnikom zagotavlja takšno obliko obravnave, ki obsega osnovno in socialno oskrbo, s katero se nadomešča, dopolnjuje in zagotavlja funkcijo doma in družine. Trenutno v zavodu biva 600 stanovalcev, od tega 370 stanovalcev biva na osnovni lokaciji zavoda, 270 pa jih biva v dislociranih enotah, ki se raztezajo vse od Maribora do Hodoša. Z razvojem mreže bivalnih enot in stanovanjskih skupin se našim stanovalcem omogoča socialna vključenost v družbo, s tem pa se v sami lokalni skupnosti prispeva še k destigmatizaciji duševnih motenj.
Trenutno v zavodu biva 600 stanovalcev, od tega 370 stanovalcev biva na osnovni lokaciji zavoda, 270 pa jih biva v dislociranih enotah, ki se raztezajo vse od Maribora do Hodoša.
V dislociranih bivalnih enotah in enotah na osnovni lokaciji zavoda zagotavljamo stanovalcem podporo pri ohranjanju njihovih spretnosti, pri razvoju samostojnosti in jih učimo vzpostavljanja dobrih medosebnih odnosov. Pri tem pa izjemo predstavljajo varovani oddelki, kjer so stanovalci zaradi svojih potreb nepretrgoma deležni posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.
Kako je s številom zaposlenih v zavodu?
V zavodu je 487 zaposlenih, od tega jih dela na osnovni lokaciji zavoda 330, v dislociranih bivalnih enotah pa 157. V kadrovsko strukturo so zajete tako strokovne kot zdravstvene službe ter pomožne službe in uprava zavoda.
Na osnovi česa je lahko oseba sprejeta v zavod?
Za sprejem v zavod mora oseba izpolnjevati določene pogoje in v zavod nasloviti vlogo za sprejem v institucionalno varstvo. Sam postopek sprejema, premestitve ali odpusta je natančneje urejen s Pravilnikom o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 42/07). Vlogo za sprejem lahko odda oseba sama, lahko to storijo njeni svojci ali pa druge pristojne službe, zlasti so to CSD-ji (Centri za socialno delo) in psihiatrične bolnišnice.
Vlogo za sprejem lahko odda oseba sama, lahko to storijo njeni svojci ali pa druge pristojne službe, zlasti so to CSD-ji (Centri za socialno delo) in psihiatrične bolnišnice.
V kolikor pa je za namestitev osebe v zavod izdan sklep sodišča, pa gre za namestitev na varovani oddelek, za kar se upošteva postopke po Zakonu o duševnem zdravju.
Kolikšna je povprečna starostna struktura stanovalcev?
Povprečna starost naših stanovalcev znaša 59 let, od tega je najmlajši star 21 let, najstarejši pa 94 let. Smo zavod za odrasle osebe s posebnimi potrebami, kar pomeni, da sprejemamo zgolj polnoletne osebe, torej stare 18 let in več.
V kolikšni meri so stanovalci samostojni?
Raven samostojnosti je pri stanovalcih zelo različna, saj pri nas bivajo tako osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, osebe z motnjami v gibanju kot osebe s starostno demenco.
Raven samostojnosti je pri stanovalcih zelo različna, saj pri nas bivajo tako osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, osebe z motnjami v gibanju kot osebe s starostno demenco.
Ne glede na njihove težave pa skušamo čim dlje ohraniti tisto, kar znajo in zmorejo opraviti sami. Tako se nekateri prosto gibljejo po okolici zavoda, drugi pa pri tem potrebujejo spremljevalca oz. individualno pomoč.
Beležite tudi primere, da se stanovalci zavoda vrnejo v normalno, samostojno življenje?
Seveda so stanovalci lahko tudi odpuščeni iz zavoda, če le imajo za to zagotovljene druge bivalne pogoje. Tudi v zadnjem letu je bilo nekaj stanovalcev odpuščenih, kar predstavlja naše uspešne zgodbe, saj so se z našo pomočjo toliko opolnomočili, da lahko živijo samostojno življenje izven zavoda.
So znotraj zavoda mogoče tudi zakonske zveze?
Tudi to je mogoče. Pred leti je bila sklenjena zakonska zveza med stanovalcema, ki sta se spoznala v zavodu. Imamo pa tudi pare, zakonce, ki so skupaj zaprosili za sprejem v zavod.
V čem je posebnost dela na varovanih oddelkih?
Na varovanih oddelkih zavoda je možna namestitev za 48 oseb. Oseba je sprejeta v varovani oddelek, če so izpolnjeni pogoji po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr). Za namestitev osebe v varovani oddelek zavoda je osebi izdan sklep sodišča, v katerem so opredeljeni tako razlogi kot tudi njen čas bivanja na tem oddelku.
Zaposlenim na teh oddelkih je pri delu omogočena uporaba panik tipk, ki sprožijo alarm in s tem hiter odziv ostalih zaposlenih pri klicu na pomoč.
Gre za osebe, ki zaradi posledic svoje duševne motnje ogrožajo sebe ali druge ter imajo hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Za obvladovanje nasilnega vedenja se poslužujemo posebnih varovalnih ukrepov, za uporabo katerih so postopki urejeni po Zakonu o duševnem zdravju, za zaposlene pa izvajamo tudi interna usposabljanja za uporabo teh metod. Zaposlenim na teh oddelkih je pri delu omogočena uporaba panik tipk, ki sprožijo alarm in s tem hiter odziv ostalih zaposlenih pri klicu na pomoč.
Kakšna je dolgoročna vizija Socialno varstvenega zavoda Hrastovec?
Kot strokovna vodja želim vizijo strokovnega razvoja zavoda usmeriti v izboljšanje kvalitete življenja naših stanovalcev in dajati poudarek njihovi individualizirani obravnavi in normalizaciji. Moj cilj je, da zavod postane prepoznaven po svoji strokovnosti, človeškem odnosu in raznolikih programih. Sedaj želim svoje sodelavce in njihovo strokovno delo podpreti z razvojem novih možnosti in pristopov, ki poudarjajo humane oblike bivanja in human odnos do uporabnikov. Nasploh bo pri vodenju, načrtovanju in organiziranju strokovnega dela moje osnovo vodilo timsko delo. Menim namreč, da je medsebojno sodelovanje in povezovanje ključ do uspeha in medsebojnega zadovoljstva. Verjamem, da smo v zavodu vsi udeleženci v delovnem procesu skupaj lahko na pravi poti za dobrobit ljudi, ki so nam zaupani.
