Dve leti po delovanja novih urgentnih centrov je prineslo nove organizacijske in strokovne prednosti obravnave urgentnih bolnikov,  a na urgence prihaja ogromno bolnikov, ki ne potrebujejo nujne pomoči oz. niso življenjsko ogroženi, pač pa vidijo možnost za hitrejšo obravnavo in diagnostiko.

Urgentni zdravnik iz Maribora Gregor Prosen je že pred časom pojasnil, da pri nas na leto pomoč v urgencah poišče 640.000 bolnikov. A od njih je le odstotek oz. kvečjemu trije odstotki takih, ki so življenjsko ogroženi in torej po definiciji potrebujejo urgentno medicinsko pomoč. Tako urgenco obišče na sto tisoče bolnikov, ki bi zdravniško pomoč morali najti nekje drugje v zdravstvenem sistemu, bodisi pri svojem osebnem zdravniku, v dežurni službi ali pri specialistih. Pri tem je opozoril, da je veliko ljudi, ki pridejo na urgenco, takih, ki čakajo nerazumno dolgo na specialistično obravnavo, medtem ko na urgenci v relativno kratkem času pridejo do celotne diagnostike.

Urgence so postale obvod

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je dodal, da so urgence za ljudi postale obvod. A kot je poudaril, urgentni centri niso poliklinika, pač pa morajo biti namenjeni le zdravljenju hudo bolnih, življenjsko ogroženih bolnikov. “Urgentni centri morajo biti edina vstopna točka v zdravstveni sistem, ki je odprta 24 ur na dan in za vse bolnike. Ampak to bo možno le, če se bomo vsi držali dogovora, torej da bodo zdravniki zagotavljali nujno pomoč na najvišjem nivoju, prebivalci pa ne bodo izrabljali teh odprtih vrat,” je dejal Prosen.

Nekateri problemi so zelo banalni

Po mnenju predstojnika urgentnega centra UKC Maribor Romana Koširja, bodo podobno morali narediti tudi za druge specialnosti. Kot je dejal, prihajajo ljudje na urgenco tudi zaradi zelo banalnih problemov, kot je mozolj v nosu, praska in lažji izvini ter blag glavobol, ki ga je mogoče odpraviti s paracetamolom. Ob tem pa bi bilo po njegovem mnenju mogoče tudi bolj optimalno porabiti sredstva za nujno medicinsko pomoč.

Od 80 milijonov evrov, kolikor gre na leto za nujno pomoč, je za primarno zdravstveno raven namenjenih 50 milijonov, za sekundarno pa 30 milijonov.

STA