V občini Hoče-Slivnica so nedolgo nazaj uporabnike na vodovodnem sistemu Čreta opozorili, da je zaradi vdora površinske vode v vodna zajetja nujno prekuhavanje pitne vode. Krajanom so med drugim svetovali, da vodo prekuhavajo. »Voda naj vre 3 minute. Zaradi možnosti nakladnega onesnaževanja, naj voda ostane v isti posodi, v kateri ste jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku, za pitje pa jo lahko uporabljamo 24 ur (izjemoma do 48 ur). Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oziroma drugih napitkov, lahko pa jo v obliki juhe ali kakšne druge jedi,« so zapisali na spletni strani.

»Nekateri ljudje so zelo egoistični«

Vanja Jus, višja svetovalka za premoženjsko-pravno kadrovske in splošne zadeve, je pojasnila, da se problema v občini zavedajo, zato želijo trajno rešiti zadeve povezane z zagotavljanjem skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode z zamenjavo vodnega vira. »Za realizacijo tega je potrebno narediti povezavo vodohrana Lilek in Mikuž ter črpališče Čreta, da bi lahko zagotavljali vsem uporabnikom skladno pitno vodo. Za povezavo vodohranov smo morali pridobiti soglasja od lastnikov zemljišč po katerih bi tekle vodovodne cevi, a so nekateri ljudje zelo egoistični in nam niso dali služnosti, zato smo morali iti v postopek razlastitve, ki pa na žalost traja kar nekaj časa, pri podjetju IEI pa smo že naročili izdelavo projekta Črpališče Čreta,« pojasnjuje Jusova in dodaja, da se je zapletlo pri pridobivanju soglasja od ARSO-a, podjetje IEI pa se je v njihovem imenu pritožilo na izdano soglasje. »Pritožba je bila zavrnjena zaradi možnega ogrožanja rečnega raka. Morali smo poiskati novo lokacijo in za to pridobiti novo dokumentacijo. Šele pred kratkim smo dobili potrebno dokumentacijo,« je razložila sogovornica.

Lastniki zemljišč ne upoštevajo omejitev vodovarstvenega območja

Težave se po njenih besedah pojavljajo, ker se lastnik zemljišč, na katerih so vodna zajetja, ne držijo omejitev vezanih na vodovarstveno območje. »Prvič smo že lani marca podali prijavo na Kmetijski inšpektorat zaradi raztrosa gnojevke na zemljiščih, kjer imamo vodna zajetja za VS Čreta. Kmetijski inšpektor iz območne enote Maribor je na podlagi naše prijave opravil pregled in kršitelju gnojenja izdal odločbo o prekršku s plačilom sodne takse v višini 30 evrov. Na kmetijski inšpektorat smo ponovno dali prijavo še novembra zaradi raztrosa gnojevke na vodovarstvenih območjih in pri inšpekcijskem pregledu so bile ugotovljene kršitve. Izdana je bila odločba o kršitvi in izrek globe skladno z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja. Prav tako je bila s strani občine Hoče-Slivnica podana kazenska ovadba zoper kršitelja,« je dejala Juseva in nadaljevala, da so zaradi vdora površinske vode v vodna zajetja preventivno uvedli ukrep prekuhavanja. »Uporabnike smo nemudoma obvestili in jih seznanili z navodili za prekuhavanje. S prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo vegetatitvne oblike patogenih bakterij, viruse ter ciste giardij in kriptosporidijev. Istočasno smo takoj pričeli tudi z aktivnostmi za izboljšanje razmer, izvedli smo čiščenje vodohrana in dezinfekcijo,« še pravi Juseva in sklenila, da je na vodovodni sistem Čreta priključenih 87 gospodinjstev.

Prav tako je bila s strani občine Hoče-Slivnica podana kazenska ovadba zoper kršitelja

Ena tretjina vodovodnega sistem v upravljanju režijskega obrata

V občini Hoče Slivnica je priključenih 2470 gospodinjstev tudi na Mariborski vodovod. Tamkajšnji direktor Danilo Burnač pojasnjuje, da je v naselju Čreta 130 hiš in 362 prebivalcev. »Od tega sta na naš vodovod priključeni le 2 hiši s skupno 6 prebivalci, ki se nahajata ob cesti iz Spodnjih Hoč proti Slivnici,« dodaja Burnač. V Občini Hoče Slivnica ima dve tretjini vodovodnega sistema v upravljanju Mariborski vodovod, preostalo eno tretjino pa ima v upravljanju Režijski obrat občine, ki skrbi tudi za naselje Čreta. »V družbi Mariborski vodovod smo pred tremi leti prevzeli v upravljanje naselja Orehova in Hotinja vas ter večji del Slivnice. Kot nam je znano, je občina izrazila željo, da Mariborski vodovod prevzame tudi predele na obronkih Pohorja. Pogoj za priključitev na javno vodovodno infrastrukturo v upravljanju Mariborskega vodovoda pa je izgradnja dela povezovalnega cevovoda, do lokalnih vodovodnih sistemov, ki so sedaj v upravljanju režijskega obrata,« je dejal Burnač.

Težave zaselkov na obronkih Pohorja

Na Mariborskem vodovodu so mnenja, da bi vsekakor bilo potrebno, da se še preostala naselja priključijo v njihov javni sistem. »Znano je, da imajo zaselki na obronkih Pohorja težave s kvaliteto vode, predvsem pa je v sušnih obdobjih tudi zmanjka,« še razlaga Burnač.