Na Glavnem trgu v Mariboru vsak petek dopoldne že 15 let postavijo kmečko ekološko tržnico. Sveže sadje in zelenjava takoj poideta, saj ponudba ne dosega povpraševanja. Zato si v Združenju za ekološko kmetovanje severovzhodne Slovenije želijo, da bi se jim pridružilo še več kmetov oz. da bi država nudila boljše pogoje za ekološko kmetovanje.
Eko tržnica v Maribor prišla z nazivom Alpsko mesto leta
Ideja o ekološki tržnici v Mariboru po vzoru drugih evropskih mest se je v Združenju za ekološko kmetovanje severovzhodne Slovenije rodila pred 18 leti. Do njene uresničitve je prišlo leta 2000, ko je Maribor pridobil častni naziv Alpsko mesto leta in je bila ideja vključena v ta projekt, je na današnjem srečanju z novinarji povedala dolgoletna strokovna tajnica združenja Nevenka Poštrak.
“Maribor je v tistem času bil in lahko rečemo, da je tudi danes, središče razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji. Tu smo namreč vzpostavili evropsko primerljiv sistem kontrole in certificiranja ekološkega kmetijstva za celotno Slovenijo,” je dodala Martina Bavec z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Prvo mobilno prikolico, na katerih prodajajo pridelke in izdelke, so jim izdelali v Avstriji, ostale pa po vzorcu avstrijske v okolici Maribora. Že od vsega začetka vztrajajo na Glavnem trgu, čeprav so imeli številne težave z dovoljenji zaradi varstva kulturne dediščine ter oviranega dostopa z vozili. Po besedah Poštrakove se jim zdi nujno, da so zaradi boljšega ločevanja in prepoznavanja ekoloških pridelkov in živil od pridelanih na konvencionalen ali integriran način ločeni od ostalih mariborskih tržnic.
Izdelki iz 12 kmetij
Trenutno je na tržnici osem stojnic s pridelki in izdelki 12 kmetij. Po besedah predsednika združenja Borisa Uranjka je povpraševanja, predvsem po svežem sadju in zelenjavi, več kot ponudbe, čeprav se čuti upad kupcev zaradi propadov ali zaprtja podjetij v središču mesta. “Težava je, da je med nami veliko starejših pridelovalcev, ki prodajajo na tržnici vse od njenega začetka. Počasi se upokojujejo, ni pa mlajših ljudi,” je za STA povedal Uranjek.
Eko zaboljčki
Vsako sredo prodajajo svoje izdelke tudi v največjem mariborskem nakupovalnem središču, veliko kmetov pa se je preusmerilo v prodajo eko zabojčkov. S cenami nizkocenovnih trgovcev se ne morejo primerjati, saj so njihovi stroški pridelave in surovin mnogo večji, je pojasnil.
Javnost tega ne razume, zato želijo z različnimi dogodki, kot je na primer današnje in sobotno praznovanje 15. obletnice tržnice, ljudem dopovedati, da so ekološka živila s slovenskih kmetij bolj zdrava in hranljiva. Ker niso izpostavljena dolgim transportnim potem, obdržijo svežino, več vitaminov in mineralov. Pridelana so brez uporabe topnih mineralnih gnojil, pesticidov, gensko spremenjenih organizmov in različnih regulatorjev rasti. Prav tako je prepovedano obsevanje ekoloških živil.
STA
Lokalno