Senat Univerze v Mariboru je na 10. izredni seji sprejel in potrdil kandidatno listo kandidatov za rektorja UM, za volitve, ki bodo potekale 5. junija. Predstavljamo vam prvega kandidata, rednega profesorja doktorja Jerneja Turka.
Zakaj ste se odločili kandidirati za rektorja Univerze v Mariboru?
Za kandidaturo rektorja Univerze v Mariboru sem se odločil na podlagi svojih bogatih izkušenj na univerzi (do sedaj sem bil prodekan, 2 mandata dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter prorektor za mednarodne zadeve UM) ter referenc in dosežkov od katerih velja še posebej izpostaviti novogradnjo ene najlepših fakultet v Evropi, ki smo jo v celoti realizirali v mojem osemletnem mandatu dekana fakultete. Pri tem si bom prizadeval za povečanje sredstev za visoko šolstvo v Sloveniji, ki je v tem trenutku daleč od želenega 1% BDP (0.61%) ter posledično za zagotovitev trajnega in stabilnega financiranja naše univerze, kot tudi za stabilizacijo medsebojnih odnosov zaposlenih na univerzi, ki v zadnjem času niso ravno zgledni oziroma primerni akademskemu stanu.
Kako vi ocenjujete stanje na univerzi?
Naša univerza je glede na sredstva, ki so ji dodeljena s strani države in s katerimi mora delati in preživeti, zelo dobra, pravzaprav odlična univerza, ki je po svoji naravi raziskovalna univerza, mednarodno primerljiva po vseh osnovnih kazalcih njenega delovanja, mednarodno prepoznavna in ugledna univerza, kar se nenazadnje kaže tudi v tem, da je že drugo leto zapored najboljša slovenska univerza po TIMES lestvici. In takšna mora tudi ostati oziroma v prihodnje še napredovati.
Kaj so ključni izzivi mariborske univerze?
Eden izmed ključnih izzivov je nedvomno finančna konsiolidacija in in z njo povezan kvalitetni preskok v znanstvenoraziskovalnem delu znotraj mednarodnega univerzitetnega prostora. Vsaj tako pomemben izziv je tudi zaustavitev nadaljnjega zniževanja števila domaćih študentov, kar bo mogoče samo z doseženo kakovostjo na vseh ravneh, kot tudi s sprejemom izziva internacionalizacije predvsem v smislu organizacije vzporednega študija za tuje (kvalitetne) študente v tujem (angleškem) jeziku.
Kateri sistem ureditve prejemkov zaposlenih je po vašem mnenju pravi za Univerzo v Mariboru in kako je mogoče zanj zagotoviti dovolj finančnih virov?
V dialogu z državo (novo vlado) bo nujno pridobiti večja sredstva, saj mora UM dosledno spoštovati vse pravice vseh zaposlenih na univerzi (plačila rednega dela, dopolnilnega dela, povečanega obsega dela ter napredovanj)
Kakšno je vaše stališče do zahtev sindikatov po dvigu plač zaposlenih na univerzah? Ali bi bil tak dvig vzdržen za univerzitetne finance?
Dvig plač seveda podpiram v kolikor so za to zagotovljeni pogoji oz. dodatna sredstva, pri čemer se ne sme ogroziti finančno zdravje posameznih fakultet. Tu bo potrebno na ravni vseh relevantnih deležnikov v državi izposlovati boljši status javnih univerz, če se še naprej želimo deklarirati kot družba znanja, ne pa da prepuščamo slovenski visokošolski prostor nadaljnjemu životarjenju.
Kateri sistem habilitacij in napredovanja v nazive bi bil po vašem mnenju najboljši za Univerzo v Mariboru? Ali se vam zdi trenutna ureditev področja habilitacij primerna?
Smiselno si je prizadevati za vzpostavitev takšnega sistema habilitacij, ki bo omogočal kvalitetni preboj naših habilitiranih visokošolskih učiteljev, seveda v skladu z upoštevanjem sprejetih kvantitativnih meril – ter brez dodanega ‘umetniškega vtisa’ (famozni 8.člen).
Kako bi vi poskrbeli za izboljšanje načetega ugleda Univerze v Mariboru?
Z osebnim zgledom, moralno držo in pokončnostjo – skladno z izbranim sloganom moje kandidature ‘Svobodomiselnost in akademskost’.
Katere funkcije ste do sedaj že opravljali na Univerzi v Mariboru in kaj so vaši dosežki na katere ste še posebej ponosni?
Kot že navedeno, sem v svoji akademski karieri znotraj UM opravljal vrsto različnih funkcij; med leti 2000 in 2003 sem bil prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, v obdobju 2003 in 2011 sem bil dekan fakultete, od leta 2003 do 2015 senator univerze, od sredine leta 2015 naprej pa sem prorektor za mednarodne zadeve UM. Najbolj sem ponosen na to, da smo v mojem mandatu dekana realizirali novogradnjo ene najlepših fakultet v Evropi, kot tudi na to, da sem bil snovalec in vodja prvega podiplomskega študijskega programa Agrarna ekonomika v Sloveniji, ki je ostal tudi edini tovrstni v državi in je prinesel preko 50 magistrov in doktorjev znanosti.
Kakšna bi morala po vašem mnenju biti vloga Univerze v Mariboru v mestu Maribor in širši regiji?
Univerza v Mariboru bi morala biti nosilec duhovnega in steber gospodarskega razvoja v mestu Maribor, regiji in SV Sloveniji.