Na 14. izredni seji je Senat Univerze v Mariboru potrdil kandidate za mesto rektorja UM in sicer: red. prof. dr. Sama Bobka, red. prof. dr. Danijela Rebolja, red. prof. dr. Nika Samca, red. prof. dr. Željka Kneza in red. prof. dr. Igorja Tičarja. Predsednik Volilna komisija je izžrebala vrsti red kandidatov, ki bo zapisan na glasovnici. V tem vrstnem redu bomo na medijskem portalu maribor24.si vsak dan objavili njihove odgovore.
 1. prof. dr. Igor Tičar2. prof. dr. Željko Knez3. prof. dr. Niko Samec4. prof. dr. Samo Bobek5. prof. dr. Danijel Rebolj
 Kandidat za rektorja Univerze v Mariboru: Igor Tičar
 
 
Zakaj ste se odločili za kandidaturo za rektorja Univerze v Mariboru?
 
Svojo delovno kariero sem začel v industriji kot razvojni inženir in od tam sem prišel na univerzo. Takrat smo mladi, zaradi tesne povezanosti fakultet in gospodarstva, lažje dobili prve službe – prve priložnosti za dokazovanje.
Ves čas svojega udejstvovanja na univerzi sem skrbno negoval stike z gospodarstvom in širšim družbenim okoljem. Univerza v Mariboru je nastala prav zaradi  potreb gospodarstva in ta stik se je izgubil. Menim, da lahko s svojimi številnimi izkušnjami pomagam vrniti univerzi stik z gospodarstvom, javnimi institucijami in s širšim družbenim okoljem. Univerza v Mariboru mora po mojem mnenju postati center trajnostnega razvoja regije.
 Na kakšen način boste povečali zaposljivost mladih diplomantov UM?
 
Bolonjska reforma je bila v svoji osnovi namenjena izboljšanju študijskega procesa na način, da bi bili diplomanti bolje zaposljivi. Žal na naši univerzi marsikje ta cilj ni bil dosežen. V študijske programe je nujno potrebno vključiti več prakse, saj bodo tako študenti že v času študija navezali prepotrebne stike z bodočimi delodajalci in si nabirali delovne izkušnje in navade. Povečati nameravam pomen in vlogo kariernih centrov na UM, katerih naloga bo aktivna pomoč mladim pri prvih zaposlitvah ter alumni klubov, kjer se študenti ter diplomanti in njihovi starejši kolegi neformalno srečujejo brez omejitev »na isti višini oči«. Naši študenti morajo biti v bodoče tudi na raziskovalnem področju tesneje povezani z gospodarstvom.  
 
 Kako boste Univerzo v Mariboru tesneje povezali z gospodarstvom in širšim okoljem?
 
Rektor mora postati sogovornik direktorjem družb in institucij. Na univerzi smo sposobni rešiti veliko problemov, vendar včasih v podjetjih ne vedo, na koga se naj obrnejo. Takoj po nastopu mandata bom uvedel redna srečanja z gospodarstveniki in direktorji inštitucij, saj se je veliko lažje pogovarjati, če je poleg tona še slika. Uvedel bom pisarno, ki bo vezni člen med univerzo in okoljem, kjer se bodo zbirale pobude. Vsako pobudo, še tako nenavadno, bomo upoštevali. Z gospodarstveniki, s predstavniki družbenega ter ne nazadnje tudi političnega življenja, moramo imeti nenehne stike vsi. Ne smemo se zapirati v kabinete zaradi doseganja univerzitetnih kriterijev, pri tem pa pozabljamo naše korenine – pozabljamo kdo in zakaj nas je ustanovil!
 Na kakšen način boste motivirali zaposlene pedagoške delavce k odličnosti?
 
Prazna vreča ne stoji kakovostno pokonci. Ugotavljam, da so danes mladi sodelavci na UM apatični, saj so, kot menijo, brez upanja. Ni napredovanj, pojavljajo se velike težave pri habilitaciji, plače, predvsem mladih, pa so mizerne. Če mladi ne vidijo prihodnosti, zapadejo v apatijo in ne ustvarjajo tega, kar bi lahko in kar od njih pričakujemo.
 
Tako na Univerzi v Ljubljani kot na Primorski univerzi so napredovanja na delovnih mestih glede na habilitacije urejena. Ne vidim razloga, zakaj temu ni tako tudi na naši univerzi, saj se vsi financiramo na enak način. Finance, glede na javno objavljene podatke, na naši univerzi očitno niso problem.
 
Tako bo ena izmed mojih prioritet uvedba vsaj dveh habilitacijskih komisij -ene za tehniko, naravoslovje in medicino, druge pa za družboslovje, humanistiko in umetnost. Tehniki težko sodimo oz. ocenjujemo humaniste in obratno. Vztrajal bom, da se upoštevajo zgolj zapisani kriteriji. Ko bodo mladi videli, da imajo na univerzi prihodnost, da se zanjo splača potruditi, bodo zagotovo pokazali tudi svojo delovno vnemo. Delo, ki ga opravimo motivirani, je že samo po sebi bolj kakovostno kot tisto, ki ga opravljamo iz nuje. Uvesti nameravam rektorjevo govorilno uro. V tem času bodo moja vrata odprta za vse sodelavce in študente in za vse probleme, brez predhodne najave. Probleme je treba reševati takrat, ko nastanejo, ne takrat, ko zrastejo preko vseh meja in dobrih rešitev več ni.
 Kaj bodo osrednji cilji, ki jih boste na Univerzi v Mariboru zasledovali kot rektor?
 
Osrednji cilj, h kateremu bom težil,  je vrnitev ugleda, optimizma in upanja na univerzo. Prizadeval si bom za akademski mir. Univerza je po svoji naravi konservativna institucija. Pravil igre ne smemo nenehno spreminjati. Spremembe, kjer so potrebne, je potrebno izvesti premišljeno in brez izključevanja. Je pa potrebno na nivoju celotne Univerze v Mariboru urediti pretok informacij in vzpostaviti kvaliteten sistem internega komuniciranja. Tako bomo vsi bolje povezani in informirani, hkrati pa bomo s pomočjo dialoga iskali najboljše rešitve.
 Na Univerzi v Mariboru je žal vse prevečkrat zaznati dvome o poreklu znanstvenih nazivov odgovornih oseb. Kakšno je vaše stališče glede primera dekanice Fakultete za zdravstvene vede?
 
Eno izmed poslanstev Univerze v Mariboru je izobraževanje. To pa v končni posledici pomeni podelitev diplomske listine, in s tem ustreznega znanstvenega oziroma strokovnega naziva. Tu goljufij ne sme biti, do tega moramo zavzeti ničelno toleranco. O poreklu, kvaliteti in vrsti znanstvenih naslovov ne sme biti niti najmanjših dvomov. Kadar se ti pojavijo, jih je potrebno nemudoma raziskati. Molk ob takih primerih je, blago rečeno, popolnoma neprimeren. Vsako odlašanje pri podaji argumentiranih odgovorov meče slabo luč tako na vpletene osebe kot tudi na univerzo. Z druge strani pa osebna obračunavanja nimajo mesta v akademski skupnosti, zato bom tovrstne konflikte reševal mirno na odprtih govorilnih urah.