Invalidsko ter pokojninsko zavarovanje predstavlja enega izmed temeljnih družbenih podsistemov, ki državljanom ob nastopu starostnih ter drugih dejavnikov, zagotavlja socialno in ekonomsko varnost. Pokojninski sistem pa je potrebno prilagoditi obstoječim ter prihajajočim družbenim okoliščinam.
Spremembe naj bi bile pomembne predvsem za mlade, ki šele vstopajo na trg delovne sile.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je z željo po prilagoditvi, pred dnevi, organiziralo posvet o dokumentu imenovanem Bela knjiga o pokojninah. V Beli knjigi o pokojninah so temeljna načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tudi nabor možnih ukrepov, ki bi zagotovili dolgoročno javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in ustrezne dohodke v starosti tudi po izteku predhodnega obdobja iz reforme 2013.
Upokojitvena starost se bo dvignila nad 67 let. Torej se bomo upokojevali dve leti kasneje.
Temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe. Pokojninska osnova za izračun pokojnine pa naj bi bila podaljšana iz trenutnih 24 na 34 najugodnejših zaporednih let. Predvideni so tudi bonusi za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe. Pokojnine naj bi bile višje, predstavljale naj bi od 60 do 70 odstotkov plače.
Namenski davek na kapital
Predlog novega ukrepa bi prinesel spremembe sistema prednostnega vrstnega reda zavarovanja ter razširitev možnosti sočasnih zavarovanj na podlagi vseh sočasno obstoječih pravnih razmerij. Namenski davek na kapital, bi se tako preusmeril v prispevek države k financiranju pokojninske blagajne. »Ukinitev posebnih olajšav, s katerimi se posameznikom omogoča zniževanje osnove za plačilo prispevkov in zvišanje najnižje osnove za obračun prispevkov,« so še predlagani ukrepi, so zapisali na spletni strani ministrstva.
Po višini izdatkov naj bi bila Slovenija leta 2060 v samem vrhu
Ena izmed ključnih ugotovitev Bele knjige o pokojninah je ta, da se bo predvidoma število starejših glede na delovno sposobne do leta 2060 več kot podvojilo. Povečalo naj bi se tudi število najstarejših prebivalcev. »Projekcije izdatkov, povezane s staranjem, za obdobje do leta 2060 kažejo, da bi se ob osnovnem scenariju izdatki za staranje v Sloveniji povečali iz sedanjih 24,7 odstotkov na 31,5 odstotkov BPD,« še pojasnjujejo. Izdatki za pokojnine pa naj bi se povečali iz 11,8 na 15,3 odstotkov BPD, kar je največ med vsemi državami EU.
Več informacij o Beli knjigi najdete TUKAJ – http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pd….