Načine praznovanja prvomajskega praznika v preteklosti in vrednote tedanjega časa je za Maribor24.si osvetlil mariborski zgodovinar, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, dr. Andrej Hozjan.
Nekoč so bile slavnostne povorke
Oblike praznovanj so se skozi čas spreminjale, sprva so Mariborčani prirejali povorke po mestnih ali krajevnih ulicah. Udeleževale so se jih skupine z zastavami in napisi iz več tovarn in podjetij, dobro znane pa so bile tudi prvomajske jutranje budnice pihalnih orkestrov, kresovanje in pikniki na znanih prizoriščih.
Temeljna vrednota je bilo delo
Oblast je v času po 2. svetovni vojni želela, da je zaposlenih ljudi čim več – dr. Hozjan pravi, da revščine v pravem smislu tedaj sploh niso poznali: »Temeljna vrednota tedaj je nedvomno bilo delo, za kar je zaposleni dobil osebni dohodek, danes pa se temu reče plača. Zaposlitev si zelo lahko dobil, če pa si končal višje šole ali fakulteto, pa so se kar “trgali” zate. Prioritete ljudi so bile torej služba/delo za pošten denar, z delom je prišla žena/mož in pa hitra pridobitev stanovanja, nato družina in končno tudi kak avto.«
V tem tempu so si mnogi pomagali med seboj in si tako večkrat olajšali življenje; danes je drugače že v izhodišču: »Marsikatero delovno mesto oziroma delo kot tako ni več cenjeno. Marsikateri poklic smo zato že izgubili, in ga bo izjemno težko pridobiti znova, predvsem tiste na osnovi ročnih spretnosti. Mlade generacije pač ne razmišljajo, da ti računalnik, tablica in pametni telefon ne morejo dati službe, kot bi mignil,« razmišlja dr. Hozjan.
Mlade generacije pač ne razmišljajo, da ti računalnik, tablica in pametni telefon ne morejo dati službe, kot bi mignil.
Kresovanja ob Dravi so tradicija iz sedemdesetih
Proslave s povorkami so se praviloma zaključevale z zborovanjem na Trgu svobode, kjer so se odvijali slavnostni govori. Osrednje proslave so se nato, v zgodnjih 70. letih, preselile na čolnarni Galeb in Sidro v Bresternici ob Dravi, kjer so začeli prirejati tudi piknike. Tradicionalno so na slovesnostih govorile vodje sindikatov, peli so pevski zbori, igral je pihalni orkester – največkrat KUD Pošta Maribor: »Vseskozi in do danes pa so ostale aktualne jutranje budnice, tudi danes so bile,« našteva mariborski zgodovinar.
Na Štajerskem sicer posebnih ritualov ob obhajanju prvega maja bi bilo, kljub temu pa so se posebne tradicije v Mariboru razvile zaradi krajevne značilnosti – reke Drave. Nekajkrat se je tudi primerilo, da so Maribor ob prazniku obiskali veljaki iz prestolnice ali celo tedanji jugoslovanski predsednik: »V Maribor je prišel kdo iz Ljubljane in povedal veliko “lepega”. A tega je bilo s časom vedno manj. Je pa v mesto parkrat prišel sam Tito,« pojasni dr. Hozjan.
Sploh veste zakaj praznujemo?
Praznik dela je nastal daljnega leta 1886, v spomin na dvanajst mrtvih v delavskih demonstracijah, v Chicagu v ZDA. Dr. Hozjan meni, da tega zgodovinskega trenutka ne smemo odriniti v pozabo: »Zame je pomen praznika v tem, da nihče nikdar ne bi pozabil oziroma da bi vedno vedel, da so se delavci nekoč še kako krvavo borili za svoje osnovne delovne in s tem človečanske pravice.«
Pomen prvega maja se z leti sicer vse bolj izgublja, zagotovo z rastjo medsebojnih razlik med ljudmi, predvsem v materialnem smislu. Hkrati je upadel ugled dela in poklica, ko so bolje šolani mlajši ljudje pričeli po plačah prekašati starejše: »Posamezniki so začeli na delo gledati kot na sredstvo za bogatenje, teh je nato bilo zmeraj več in več. Tako se na prvomajskih proslavah marsikdo ni več prikazal, ker so mu postale ničvredne.«
Praznik dela naj ostane v opomin
Mariborski zgodovinar meni, da bomo, dokler bomo prvi maj obeleževali, imeli občutek, da smo ljudje in ne roboti. Tega bi se morali zavedati prenekateri današnji delodajalec, ki bi za stroške dela želel nameniti čim nižje plače, hkrati pa bi stremel h kakovostnim produktom ali storitvam: »Če pretirava, se mu lahko zgodi stavka, upor delavstva,… Zato naj ga praznik spomni na vse to.«
