Pred dvajsetimi leti bralci relevantne podatke iskali v knjižničnem čitalniško – enciklopedičnem gradivu, se danes poslužujejo spleta, kjer so informacije pogosto sodobnejše, predvsem pa dosegljive s pomočjo enega klika. Največ sprememb pri bralcih v Mariborski knjižnici opažajo pri uporabi hitrih informacij na področju stroke. »Drugače je pri pripravi referatov, plakatov, raziskovalnih nalog in tekmovanj iz znanja, kjer uporabniki podatke iz spleta kombinirajo s knjižnim gradivom. Seveda pa obstajajo bralci, ki jih zanima izključno določeno strokovno področje in se s takim gradivom seznanjajo tudi v prostem času,« povedo.
Bralne navade pri predšolskih otrocih ostajajo enake
Pri mladih bralcih se prebiranje leposlovja razlikuje glede na starostno obdobje. Za predšolske otroke z branjem in obiski pravljičnih ur poskrbijo starši ali stari starši. Njihove bralne navade ostajajo bolj ali manj nespremenjene. Bolj pereče je, kot pojasnijo v knjižnici, obdobje najstništva, ko začnejo otroci v svet branja vstopati samostojno. »Zadnjih nekaj let opažamo, da mladi do branja kažejo izjemno zanimanje, kadar so izbrane prave knjige, ki so predstavljene na privlačen način. Pri tem je najvažnejše to, da mladostniki branja ne dojamejo kot še ene prisile, ampak kot vir zadovoljstva.«
Svoj vpliv na izbor gradiva pa imajo tudi družbeni dogodki
Na izbor gradiva pri odraslih bralcih vplivajo različni zunanji dejavniki, kot so mediji, objave recenzij, promoviranje avtorjev in knjižnih del, nagrajena literarna dela, knjigarne, z izpostavljanjem novitet v izložbah, filmska produkcija, ki temelji na knjižnih predlogah, dogodki v okolju idr. »V osnovi se bralne navade v zadnjih letih niso močno spreminjale. Med letom so bolj v obtoku študijska literatura, književna dela za domače branje in strokovni priročniki z različnih strokovnih področij.« V poletnem obdobju ostaja povečano zanimanje za ne preveč zahtevna leposlovna dela in poljudne strokovne priročnike s področja zdravega življenja, osebnostne rasti, ezoterike in turizma. V času praznikov je v obtoku priložnostna literatura s področja kulinarike in prostočasnih dejavnosti, svoj vpliv na izbor gradiva pa imajo tudi družbeni dogodki v ožjem in širšem okolju.
Najstniki pogosto sledijo književnosti, ki prinaša vsebine o življenju
V Mariborski knjižnici so nam pojasnili da si želje predšolskih otrok sledijo letnim časom in posameznim dogodkom: prihod pomladi, velika noč, materinski dan, odhod v šolo in vrtec, zima z božično – novoletnimi prazniki ipd., ali posameznim dogodkom v njihovem življenju: obisk zdravnika, vožnja z letalom, obvladovanje čustev, ipd. »Najstniki pogosto sledijo književnosti, ki prinaša vsebine o življenju, podobno kot pred časom že njihovi starši, le da z novimi pisateljskimi imeni in družbenimi trendi tudi te književne prvine dobivajo drugačen in sodobnejši izraz: tako se pustolovščinam pridružuje fantastika, prozi stripovski elementi in leposlovju stroka.«
»Zlasti počitniško branje dobiva pridih pustolovščin, humorja in romantike, čeprav veliko bralcev tudi v poletje bere problemske romane, nekateri pa že izbirajo naslove s seznamov bralne značke in celo domačega branja za naslednje šolsko leto.«
In kaj je v Mariborski knjižnici najbolj iskano?
Odrasli bralci radi posegajo po leposlovnih delih različnih žanrov. Najbolj iskane so detektivske zgodbe, psihološke kriminalke, zgodovinski in biografski romani, življenjske zgodbe, družinske sage, serije najrazličnejših ljubezenskih romanov, ki vabijo že z naslovnico. Precej popularno postaja področje psihologije – osebnostna rast, vzgojni priročniki za starše, turistični vodniki, ezoterika, zdrav način življenja in naravno zdravljenje, biografije znanih osebnosti ter šport, predvsem alpinizem in pohodništvo. Poseganje po omenjenem naboru literature je značilen za poletno obdobje. Čez leto so potrebe bralcev bolj vezane na njihove šolske in službene obveznosti ter na dogodke v danem časovnem obdobju in njihovem posrednem in neposrednem življenjskem okolju.
