Nad Slovenijo bo v sredo, 18. septembra, viden delni Lunin mrk. Kot pojasnjuje Albin Gradišnik, ljubiteljski astronom, ki ima v Krčevini pri Vurbergu svojo vremensko postajo, bomo morali pogled usmeriti proti jugozahodnemu delu neba proti ozvezdju Vodnarja in Ribi. "Pomembno bo iti vstran od uličnih luči na višje ležeč hrib, z neoviranim pogledom proti jugozahodnem obzorju, saj bo v času osrednjega dela mrka Luna že zelo nizko nad obzorjem."

Lunin mrk je naravni pojav, kjer so Zemlja, Luna in Sonce poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

 

[[image_1_article_69798]]

Na sliki 1 vidimo pot Lune v času mrka. Črni krog predstavlja Zemljino senco, sivi krog pa Zemljino polsenco. Vidimo, da bo samo majhen delček Lune zašel v Zemljino senco, zato se ta tip Luninega mrka imenuje delni Lunin mrk.

Iz slike 1 vidimo tudi čarovnico poteka delnega Luninega mrka nad Mariborom:

- 2:41 začetek vstopa Lune v Zemljino polsenco => višinski kot Lune 33° => azimut 214° (jugo-jugozahod),

- 4:13 začetek vstopa Lune v Zemljino senco => višinski kot Lune 23° => azimut 237° (jugozahod) – od tu naprej bo mrk viden s prostim očesom – začetek osrednjega dela (začetek delnega mrka),

- 4:45 maksimum Luninega mrka => višinski kot Lune 19° => azimut 244° (zahod-jugozahod) - senčna magnituda = 0,08, polsenčna magnituda = 1,04 in gama = -0,98 5:17 konec izstopa Lune iz Zemljine sence => višinski kot Lune 14° => azimut 249° (zahod-jugozahod) – do tu bo mrk viden s prostim očesom – konec osrednjega dela (konec delnega mrka),

- 6:48 konec izstopa Lune iz Zemljine polsence => višinski kot Lune 0° (Luna zahaja za obzorje) => azimut 266° (zahod).

Iz kotne višine Lune nad obzorjem vidimo, da se bo Luna ves čas poteka mrka spuščala proti obzorju, saj gre za sredino jutro.  V bližini Lune bomo lahko opazovali tudi planet Saturn. Nekoliko vstran pa še planeta Jupiter in Mars.

Nikar ga ne zamudite 

Ta delni Lunin mrk je 52. od 73 mrkov iz 118. saroškega cikla. Vsi Lunini mrki 118. saroškega cikla so se zgodili v naraščajočem vozlu. Ta 52. je zadnji delni Lunin mrk znotraj tega saroškega cikla, ki še bo viden s prostim očesom. Naslednji, 53. Lunin mrk 118. saroškega cikla, ki bo 29. septembra 2042 z relativno enako geometrijo Sonca, Zemlje in Lune kot 52. Lunin mrk iz 18. septembra 2024, bo že polsenčni in ne bo več viden s prostim očesom. Tudi 54. in vsi ostali do zadnjega 73. bodo polsenčni in nevidni s prostim očesom. V naravi je vse minljivo. Vsak saroški cikel se nekoč začne in konča. Ta se je začel leta 1105 in se bo končal leta 2403.

Ste v besedilu naleteli na pojme saroški cikel, senčna magnituda, polsenčna magnituda in gama, pa ne veste, kaj to je?

Saroški cikel je cikel za napovedovanje Luninih mrkov, ki so ga uporabljali že staroveški babilonski astronomi. Babilonci so prvič opisali mrk Lune v noči iz 19. na 20. marec leta 720 pred našim štetjem. Ta Lunin mrk je bil viden tudi iz naših krajev (iz Ptuja, Maribora, Ljubljane in Murske Sobote, čeprav teh mest pisni viri takrat še niso omenjali).

Zgoraj v časovnici ob 4:45 vidimo zabeleženi dve magnitudi delnega Luninega mrka; senčno in polsenčno. Senčna magnituda 0,08 nam pove, da bo Zemljina senca (črni krog iz slike 1) zakrila 8 odstotkov Luninega premera (koliko je to, prikazuje slika 2 iz programa Stellarium za Ptuj, Maribor, Mursko Soboto in Ljubljano). Polsenčna magnituda nam pove, kolikšni del Luninega premera bo zakrila Zemljina polsenca (sivi krog iz slike 1). Ob 4:45 vidimo magnitudo 1,04. Ta je večja od 1, torej bomo lahko mrk opazovali s prostim očesom (saj gre za delni Lunin mrk). Omenili smo že, da naslednjega, 53. mrka (29.9.2042)  ne bomo mogli več videti s prostim očesom. Polsenčna magnituda 53. bo 0,96, kar to potrdi, saj je ta pod 1.

Gama za Lunin mrk določa, ali os Zemljine sence poteka severno ali južno od Lune. Negativna vrednost (-0,98) pomeni, da bo ta potekala severno od Lune, kar je razvidno tudi iz slike 1.

Dolžina delnega Luninega mrka (18.9.2024)

Skupna dolžina delnega Luninega mrka bo 247 minut (od prvega dotika Luninega zunanjega roba z Zemljino polsenco ob 2:41 do takrat, ko se bo Zemljina polsenca prenehala dotikati Lune - ob 6:48), osrednji del pa bo trajal 63 minut (od prvega dotika Luninega zunanjega roba z Zemljino senco ob 4:13 do takrat, ko se bo Zemljina senca prenehala dotikati Lune - ob 5:17). Znotraj 118. saroškega cikla bo prav ta delni Lunin mrk v trajanju 63 minut najkrajši med vsemi delnimi Luninimi mrki tega saroškega cikla, saj bo zadnji pred prehodom v polsenčne. Najdaljši delni Lunin mrk znotraj 118. saroškega cikla je bil leta 1375, ki je bil zadnji pred prehodom v popolne.

Če dolžino osrednjega dela (63 minut) primerjamo v vsemi delnimi Luninimi mrki od leta 2000 pr. n. št. do leta 3000 n. št. (5000 let v katalogu NASA), vidimo, da mrk iz  18.9.2024 ni najkrajši. Najkrajši delni Lunin mrk, ki je bil viden iz naših krajev (iz Ptuja, Maribora, Ljubljane in Murske Sobote), je bil 25.7.1553. Skupna dolžina tistega delnega Luninega mrka je bila 241 minut, osrednji del pa je trajal le 3 minute. Najdaljši delni Lunin mrk pa bo iz naših krajev viden 8.2.2669. Skupna dolžina bo 363 minut, osrednji del pa bo trajal 107 minut. Več o nastanku in dolžinah mrkov nad Ptujem in Mariborom lahko preberete na tej povezavi. 

[[image_2_article_69798]]

[[image_3_article_69798]]

Razlik med mesti ne bo 

V prispevku o najzgodnejšem vzhodu Sonca (11.7.2024) je Albin Gradišnik pojasnil, da Sonce v Muski Soboti vzide dve minuti prej kot na Ptuju in Mariboru oziroma devet minut prej kot v Ljubljani. Tokrat pa govorimo o isti časovnici in enaki magnitudi za vsa štiri mesta. Kako to?

V prispevku so vsi časi prikazani v srednjeevropskem poletnem času (iz slike 3, vidimo CEST = UTC+2). Prav tako iz slike 3 vidimo, da se bo Luna 18.9.2024 ob 4:44 nahaja v nadglavišču nad Brazilijo, Sonce pa nad Indonezijo. "Tako mi iz celotne Slovenije opazujemo navidezno dogajanje daleč tam spodaj. Razlike med Ptujem, Mariborom, Ljubljano in Mursko Soboto seveda so, tako v višinskem kotu Lune za približno eno stopinjo in v azimutu Lune za približno tri stopinje, vendar opazovalec s prostim očesom tega ne bo opazil. Pa tudi če bi priložili slike za posamezno mesto, se tega ne bi dalo videti. Zato je v tem prispevku prikazana samo čarovnica poteka delnega Luninega mrka nad Mariborom," zaključi Gradišnik.