Država naj bi v letu 2015 znižala sredstva namenjena sofinanciranju javnih del, in sicer s 43 milijonov eurov na 21 milijonov eurov. Ob tem se je na področju Mariboru razširila novica, da MOM v naslednjem letu ne načrtuje sofinanciranja kot je to bilo do sedaj. Skupaj z zmanjšanjem sredstev s strani države, bi to lahko pomenilo, da je področje javnih del v Mariboru ogroženo.
Več informacij v prihodnjih dneh
Župan MOM, Andrej Fištravec, na vprašanja, kaj se bo zgodilo s financiranjem javnih del v prihodnjem letu, odgovarja: » Zaenkrat preučujemo možnosti, iščemo neko zakonsko utemeljitev, tako da zdaj težko rečem. Mi smo javni interes za vsa javna dela izrazili, to pomeni, da smo napovedali možnost sofinanciranja. V lanskem letu smo sofinancirali 351 javni del. Problem pa je ta, da ne želimo narediti koraka, ki bi bil nezakonit.«
Na vprašanje, ali so torej druge občine, ki so že pristopile k nadaljnjemu sofinanciranju javnih del, kršile zakon, pravi: »Tu ministrstvo za finance ni dalo jasnega odgovora, zato težko rečem kaj.«
Seja mestnega sveta bo 23.12. 2014, kjer bodo predstavili izhodišča za proračun, vendar bodo za javnostjo o slednjem komunicirali že 14 dni prej in natančno pojasnili, kako vidijo situacijo znotraj proračunskega načrtovanja.
Težave tudi z elektronskimi prijavami
Zaradi neustreznega delovanja sistema, s katerim naj bi bila omogočena elektronska oddaja ponudb na javno povabilo za izbor programov javnih del na Portalu za delodajalce, so se na Zavodu odločili, da bodo prijave na razpis sprejemali v klasični obliki (po pošti), tako kot je bilo do sedaj.
Javno povabilo bo torej razveljavljeno, v čim krajšem možnem času pa bodo objavili datum novega, s čimer bodo zagotovili, da bodo imeli vsi prijavitelji enake možnosti za pridobitev finančne pomoči za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih v programih javnih del. Vključitve v javna dela v letu 2015 se bodo izvajale po predvidenem programu. Kljub težavam bo omogočena kontinuirana in pravočasna izvedba vključevanja.
»Namen elektronske prijave je bil olajšati postopke, a zaradi tehničnih težav to žal ni bilo izvedljivo. Še enkrat se opravičujemo za nastale nevšečnosti,« so zapisali na uradni spletni strani Zavoda za zaposlovanje RS.
Kaj bi spremembe dejansko prinesle
Direktor Zavoda Udarnik, Srdjan Trifunovic, je povedal, da so do letošnjega oktobra imeli zaposleno eno osebo preko javnih del, sicer pa so imeli odobreni dve mesti, vendar za eno niso našli ustreznega kandidata oziroma kandidatke. MOM je prispevala 15% sredstev in »še ta nam je začela nakazovati v mesecu juniju ali juliju, tako, da smo prvih 7 mesecev ta sredstva morali zagotoviti sami« doda.
V naslednjem letu so imeli v planu zaposliti dve osebi in bodo tudi oddali dve prijavi.
»Glede na to, da je zavod Udarnik zasebni zavod na področju kulture in kot tak sam plačuje najemnine državnemu podjetju za uporabo Kino dvorane ter vse funkcionalne stroške, nam bo izpad sredstev za javna dela pomenil, da ne bomo mogli zaposliti nikogar,« še dodajo.
Na Zvezi prijateljev mladine Maribor pa so v lanskem letu imeli zaposlenih preko Javnih del 13 brezposelnih oseb, ki so delali v 5-ih programih. Za 9 ljudi je MO Maribor pokrivala vse stroške 15% za plače in regres, za dva so morali sami pokrivati stroške za regres, za dva pa je občina zagotovila le javni interes. Tudi za leto 2015 so načrtovali enako število vključenih v 5-ih programih: »Verjamemo, da bodo odgovorni na MOM le našli rešitev, saj gre za reševanje večplastnega problema,« pove Kornelija Kaurin, koordinatorica dejavnosti v Domu ustvarjalnosti mladih Maribor.
Na ZMPZ med drugim izpostavijo projekt Telefon za otroke in mladostnike, kamor lahko pokličejo, kadar so v stiski in potrebujejo informacijo ali nasvet, deluje vsak dan od 12. do 20. ure. Samo z angažiranimi prostovoljci ne zmorejo pokriti vseh terminov, zato nujno potrebujejo pomoč v javnih delih. Samo skupina v Mariboru je v letu 2013 s svetovalci zabeležila 14.058 klicev in opravila 2471 svetovalnih pogovorov.
»Samo zagotovo ne moremo pokriti stroškov, posledice ”ukinitve” javnih del pa kratkoročno in dolgoročno za Maribor ne bi bile tako zanemarljive – lahko bi jih izrazili tudi s številkami, če bi preračunali, da vključeni v javna dela prejemke tudi trošijo in s tem polnijo proračun, v tem času niso prejemniki socialne pomoči. Otroci in mladostniki so v ustvarjalnih delavnicah varni, razvijajo ustvarjalno razmišljanje, ročne spretnosti, socialne kompetence, pridobivajo neformalna znanja in so tudi fizično aktivni,« še doda Kaurinova.
Lokalno