Teodor Lorenčič, nekdanji glavni tajnik Univerze v Mariboru, je na medije naslovil javno pismo, ki ga spodaj objavljamo v celoti:

Spoštovani!

Pred 2500 leti je tisti, ki mu pravimo Buda rekel: “Treh stvari ni možno za vedno skriti: sonca, lune in resnice.” In res je.

V četrtek, 24. 05. 2018 sem v svojem javnem rektorskim kandidatom Univerze v Maribor zapisal, da ne posedujem krive in kaznive  listine SVIZ-a (Peticija z dne, 7. 3. 2016) zoper mene, pod katero sta podpise zaposlenih na rektoratu UM zbirala takratna sindikalna zaupnica na rektoratu Hermina Pika Radmilovič in član sindikata Damir Mlakar, ki pa je zdajšnji zaupnik sindikata SVIZ na rektoratu UM.

Po objavi javnega pisma sem v petek, 25. 05. 2018, po elektronski pošti to Peticijo prejel. Po dveh letih in dveh mesecih je ta krovni dokaz kaznive zarote proti meni in nekdanjemu rektorju UM dr. Igorju Tičarju končno prišel v moje roke. Pošiljam vam ga v priponki.

Kot lahko vidite je bilo moje stališče, da gre za krivo in kaznivo listino, točno. Peticija je podpisana zgolj s prafami, da bi imela status veljavne listine bi morala biti podpisana z imeni in priimki podpisnikov. To je seveda glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj zelo dobro vedel.

Na osnovi te krive in kaznive listine je glavni tajnik  SVIZ-a Branimir Štrukelj v javnem pismu pozval rektorja UM dr. Igorja Tičarja k moji razrešitvi. Njegov poziv (8.3. 2016) je v priponki in 10. 3. 2016 mi je rektor zaradi tega sindikalnega in tudi medijskega pritiska,  odvzel pooblastila glavnega tajnika UM, in začel se je javni linč nad menoj, o čemer sem pisal v pismu rektorskim kandidatom. Ta linč je doživljal seveda tudi dr. Igor Tičar.

V tej krivi in kaznivi listini pa gre še za eno  zelo kaznivo dejanje, namreč organizatorji  peticije so izrabili parafo rektorja dr. Igorja Tičarja in so jo vnesli med ostale parafe. Rektor te peticije nikoli ni parafiral. Kar je razumljivo samo po sebi. Peticija s parafami mu tudi nikoli ni bila vročena in sicer z izgovorom Branimirja Štruklja, da zato, ker se podpisniki bojijo posledic. Zdaj vemo česa so se dejansko bali, namreč svojega kaznivega postopanja.V priponki je fotografija podpisne strani Peticije z obkroženo rektorjevo parafo. Zdaj je menda povsem jasno, da imamo opravka s podlo, zavržno in kaznivo zaroto  dveh sindikalnih zaupnikov in glavnega tajnika SVIZ-a Branimirja Štruklja.

Obveščam vas, da bom to kaznivo dejanje s pripadajočo dokumentacijo ovadil na Policijski upravi Maribor. Ovadil bom naslednje tri osebe:

  • Glavnega tajnika SVIZ-a  BRANIMIRJA ŠTRUKLJA
  • Takratno sindikalno zaupnico SVIZ-a na rektoratu UM, HERMINO PIKO RADMILOVIČ
  • Zdajšnjega sindikalnega zaupnika SVIZ-a na rektoratu UM, DAMIRJA MLAKARJA

Zavedati se morate, da sem zaradi te krive in kaznive listine doživel popoln javni linč (1500 negativnih objav v slovenskih medijih), bil sem razrešen kot glavni tajnik UM in zato je bila tudi imenovana t.i. Lobnikarjeva komisija. O zavržnem ravnanju in presojanju te Komisije sem pisal v javnem pismu objavljenem 24. 5. 2018. In nenazadnje,  skupaj z mojimi najbližjimi sem pretrpel velike duševne bolečine.  Tako tudi dr. Igor Tičar.

Zelo pa je škodilo tudi mojemu ugledu in je zelo prizadelo moje človeško dostojanstvo. Na tem mestu še enkrat poudarjam, da nikogar na UM nisem mobingiral (več o tem si lahko preberete tukaj) in nikogar nisem spolno nadlegoval in o tem tudi ni nikakršnih dokazov. Celotna afera mi je bila podtaknjena, kar dokazuje tudi temu sporočilu priložena dokumentacija.To bo tudi povsem jasno, ko bom v elektronski knjigi, ki jo pišem, v celoti razkril zavržno delovanje Lobnikarjeve komisije in z njo povezanih oseb na Univerzi v Mariboru. Še enkrat poudarjam, da se je ta zarota dogajala samo zato, ker sem kot glavni tajnik UM skupaj z rektorjem dr. Igorjem Tičarjem preprečeval krajo javnega denarja na Univerzi v Mariboru.

S spoštovanjem,

Pomočnik glavnega tajnika UM, pesnik in pisatelj

Teodor LORENČIČ, prof. fil. In soc.