Izpoved: “A kaj si želim? A veš kaj si želim, da bi imela tuš vsaki dan …”

“Prišla sem z možem v Slovenijo še za časa Jugoslavije. Imam 4 razrede osnovne šole, dobro slovensko še ne govorim. Poskusim se učiti, a mi nekatere besede še ne gredo najboljše,” pripoveduje Amela, ki je brezdomka.

Amela je brezdomka in to je njena izpoved, ki jo objavljamo v celoti:

“Prišla sem z možem v Slovenijo še za časa Jugoslavije. Imam 4 razrede osnovne šole, dobro slovensko še ne govorim. Poskusim se učiti, a mi nekatere besede še ne gredo najboljše.

Z možem sva bila poročena od mojega 18 leta, v Slovenijo sem prišla z 20 leti. Imela sem ga zelo rada. Starejši je bil od mene 20 let. Družina si je želela, da se poročiva in imava otroke. Ni bil dober mož, me je pretepal, pil je veliko. Poiskala sem si pomoč pri dobrodelnih organizacijah in kriznem centru.

Prijazne gospe so mi pomagale, da se našla način, da se se ločila, potem, ko mi je z udarci naredil splav. Dobri ljudje so mi pomagali, da sem šla na borzo in delala kot čistilka. Veliko sem delala, tudi po 16 ur na dan. Plačevali so mi na »roko«. Včasih po celi mesec nič. Začel me je boleti križ, noge sem imela mrtve. Zdravniki so rekli, da imam disk pokvarjen, v hrbtenici. Nisem šla na operacijo, da ne bi izostala od dela. Ravno tako sem imela samo osnovno zavarovanje in nisem si mogla privoščiti doplačila.

Potem pa nisem mogla več dvigniti onega, kako vi rečete, posode za metlo z vodo. Pa so me odpustili. Kar čez noč, »da ne pucam dobro«. Na operacijo nisem šla, pa dela nisem dobila. Socialna ni bila dovolj niti za stanovanje. Sem si našla enega gospoda, sem bila nekaj časa pri njem. Sem imela kje spati, samo nisem pa se smela prijavit, da ne bi kdo izvedel. Čistila sem mu, mu prala, likala. Pospravljala sem mu posteljo, sama sem kupila hrano, ki jo je pojedel. Jaz sem jedela večinoma tuna pašteto. Ta mi je dala največ energije.

En dan je pripeljal domov eno bolj mlado, pa sem morala spakirat. Takrat sem prvič spala na železniški postaji. Sram me je bilo. Prijazna gospa mi je dala 20€, da bi si kupila za jesti … Zdaj se pač selim med mesti. Včasih sem v Zavetišču, če je prostor. A je za ženske neugodno, saj nas vsi gledajo drugače. Čez poletje je lažje, ko zunaj ni mrzlo. Iščem si delo, ampak, kdo me bo vzel… Rada bi nazaj v Bosno … Ampak kako? In kam?

A kaj si želim? A veš kaj si želim, da bi imela tuš vsaki dan, pa da bi mi dišale obleke po mehčalcu, pa da bi se lahko vedno lepo namazala tako kot danes, ko ste ve prišle. Pa če imate kako službo.”

Svetovni dan brezdomcev – 10. oktober

Vsako leto svetovni dan brezdomcev obeležujemo 10. oktobra in tudi letos bodo v društvu Humanitarček aktivno obeležili dan najbolj ranljivega dela prebivalstva. Letos bodo v Mariboru ponovno sklenili Živo verigo čez Stari most.