Prihodnji teden na Ustavni komisiji razprava o dopolnitvi slovenske ustave s pravico do pitne vode. Gospodarska zbornica, Zbornica komunalnega gospodarstva in javna podjetja zadržani glede prihodnje ureditve področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
Želi država nacionalizirati javna podjetja?
Medtem ko zapis pravice posameznika do pitne vode v ustavo nima nasprotnikov, pa je precej zadržkov do četrtega odstavka prihodnjega 70.a člena ustave, ki predvideva, da „oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.“
Do takšnega zapisa imajo zadržke v Gospodarski zbornici, Zbornici komunalnega gospodarstva in v javnih podjetjih
„Po predlogu naj bi oskrbo zagotavljala država, in sicer preko neprofitne javne službe. To v celoti spreminja dosedanji sistem oskrbe s pitno vodo in posega v izvirno pristojnost občin,“ sta v dopisu Ustavni komisiji zapisala predsednik GZS Samo Hribar Milič in direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc.
„Država je želela nacionalizirati javna podjetja in bi vso vodovodno infrastrukturo iz lastništva občin prenesla na nivo države in ustanovila agencijo, ki bi izvajala oskrbo s pitno vodo v državi,“ dodaja direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač.
Država: sedanji sistem se ohranja
Strokovna skupina za pravico do pitne vode, ki je sestavila predlog dopolnitve ustave pa je glede spornega odstavka zapisala, da ta še vedno omogoča tudi ohranitev sedanje organizacije, „obenem pa omogoča, da država kontrolira ne le zakonitost, temveč tudi primernost in strokovnost organizacije in izvedbe oskrbe prebivalstva s pitno vodo v lokalnih skupnostih.“ Država pa bo dolžna zagotoviti oskrbo s pitno vodo tudi tam, kjer ta ni zagotovljena v zadostnem obsegu.
A takšni razlagi Hribar Milič in Zupanc ne verjameta. Pravita namreč, da se oskrba trenutno izvaja preko obvezne gospodarske javne službe, ki je lahko organizirana na različne načine, tudi v obliki javnih podjetij. „Z dopolnitvijo ustave bi se vse te družbe morale statusno preoblikovati v neprofitne javne zavode v lasti države. Torej popolnoma drugačen sistem kot ga poznamo danes. Glede na pretekle izkušnje pa se bojimo, da ustavna regulacija distribucije pitne vode ni naključna in ima v ozadju tehten namen države, da ustanovi nove službe v javnem sektorju.“ Burnač pa je prepričan, da so občine boljši lastniki kot pa država.
Zato predlagajo, da se takšna določba 70.a člena ustave črta.
Iz Mariborskega vodovoda v državni proračun 4,7 milijona evrov
Če bi prišlo do scenarija, na katerega opozarjajo na Gospodarski zbornici, bi se pobrani denar stekal v državni proračun, razlaga Burnač. „Mariborski vodovod ima letno amortizacijo v višini 3,8 milijona evrov. Ta denar se v obliki najemnine nakaže 19 občinam kjer izvajamo oskrbo s pitno vodo. Ob tem pa v državni proračun odvedemo še 940.000 evrov vodnega povračila. Država bi tako dobila 4,7 milijona evrov.“ Burnač upa, da bi v tem primeru novoustanovljeni zavod prevzel tudi zaposlene v Mariborskem vodovodu, v Ljubljani pa bi verjetno ustanovili novo agencijo.
