Podjetja socialne ekonomije v Sloveniji pridobivajo na pomenu, vendar pa so bolj ali manj prepuščena na milost oziroma nemilost trga. Po ocenah udeležencev konference v Mariboru je zato ključna sistemska podpora takšnim podjetjem, še bolj pa ozaveščenost javnosti glede njihovega pomena, da bodo tako lažje preživela na trgu.
“Socialna podjetja ne morejo biti tipično konkurenčna, saj zasledujejo drugačne cilje. Zato ni pošteno, da se od njih pričakuje, da bodo konkurirala klasičnim tržnim podjetjem,” je povedala Karolina Babič iz mariborske zadruge Tkalka. Opaža, da se s tem socialna podjetja sili na rob njihovih zmogljivosti, zaradi česar v takšnih podjetjih celo prihaja do izkoriščanja delavcev, kar je v popolnem nasprotju z načeli socialne ekonomije.
Država je v zadnjih letih že naredila številne korake naprej, je odgovoril državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik in kot eno od dobrih rešitev navedel zeleno naročanje. “Država njihove produkte na trgu prepoznava in kupuje ter s tem socialna podjetja pozitivno diskriminira,” je dejal.
Najnižja cena glavno merilo
Bolj kot uzakonjenje je po njegovih ocenah pomembnejše ozaveščanje javnosti o pomenu kupovanja od socialnih podjetij. “V zakon tega ne moremo zapisati, se pa trudimo, da bi vsaj javni zavodi pri javnih naročilih upoštevali to komponento,” je dodal.
Praksa njegovih besed ne potrjuje, saj je pri več kot 95 odstotkih javnih naročil po besedah Mojce Žganec Metelko iz Združenja socialna ekonomija Slovenije še vedno glavno merilo najnižja cena. Zato se tudi ona strinja, da je ozaveščanje nujno.
Konferenco je priredilo gibanje Ko dvignem sebe, dvignem Maribor, katerega namen je dvigniti zavest o pomenu prevzemanja osebne odgovornosti tako za svoje kot za skupno življenje. “Pri podjetjih socialne ekonomije ne gre le za maksimiziranje dobička. Ta sicer mora biti, saj je pogoj, da lahko podjetje deluje, vendar pa mora biti tudi pozitivni družbeni ali okoljski učinek,” je pojasnil predstavnik gibanja Miro Mihec.
Socialno podjetje – napačno ime
Njegova kolegica Iris Magajna je dodala, da je v javnosti velikokrat napačno razumevanje takšnih podjetij. “Že samo ime socialno podjetje je napačno. Ker ne gre za podjetje socialnih revežev oziroma tistih, ki jih mora družba finančno podpirati, ampak gre za družbeno odgovorno podjetje. V bistvu bi moralo vsako podjetje na takšen način delovati, a ker na žalost temu ni tako, se ustanavljajo podjetja socialne ekonomije,” je pojasnila.
Na konferenci so med drugim predstavili mariborsko podjetje Mikro Polo. “Uradno sicer nismo socialno podjetje, se pa tako obnašamo,” je pojasnila njihova predstavnica Mirjana Mladič in med uspešnimi praksami, s katerimi odločilno vplivajo na počutje zaposlenih, navedla neomejen dopust, organizirano prehrano in možnost, da imajo v pisarnah tudi otroke in živali. “To je možno le, če se odgovornost prenese na vsakega posameznika,” je dodala.
V okviru konference so tudi odprli podravsko podružnico Združenja socialna ekonomija Slovenije, ki sicer izhaja iz Maribora in bo tako po novem imel tu dve enoti.
STA
