Izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči z mariborskega letališča, ki se je novembra lani pridružilo prej edini takšni bazi na Brniku, se je izkazalo za upravičeno, zato se je vlada odločila, da ostane pri tem tudi po izteku poskusnega obdobja. Zaenkrat bo notranje ministrstvo podaljšalo najem hangarja do konca leta 2018.
Skoraj 200 letov v prvem letu
Skupno je bil helikopter na mariborskem letališču aktiviran 231-krat, vendar mu neugodne vremenske razmere niso vedno omogočale izvedbe intervencije. Večino bolnikov so prepeljali v Univerzitetni klinični center Maribor, poleg posredovanja ob nesrečah pa so pomembno vlogo odigrali tudi pri prevozih bolnikov med bolnišnicami.
Nosilec dejavnosti je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, ki letno za to prejme 450.000 evrov. Po besedah predstojnika enote nujne medicinske pomoči v zdravstvenem domu Štefana Mallyja jim je helikopter močno olajšal dostop do bolnikov, še posebej v odročnejših predelih, ki so jih prej lahko dosegli le z reševalnimi vozili ali pa so morali za pomoč prositi gorsko reševalno službo.
Pomoč v Mariboru in na Brniku
Plovila za helikoptersko nujno medicinsko pomoč tako v Mariboru kot na Brniku zagotavlja policija ali vojska. Tako bo sodeč po sklepu vlade tudi v prihodnje. “Izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči in sekundarnih prevozov se določa kot državna aktivnost, ki se izvaja z državnimi zrakoplovi, in sicer zrakoplovi ministrstva za notranje zadeve – policije in ministrstva za obrambo – Slovenske vojske,” piše v vladnem sklepu.
S tem pa se ne strinjajo zasebni ponudniki helikopterjev. Peter Breznik iz letalske šole Hel-Air že vrsto let opozarja, da bi država morala za to storitev objaviti javni razpis. Po njegovem prepričanju je namreč protizakonito, da se uporablja policijske helikopterje, ki niso ustrezno opremljeni za to. “S tem ogrožajo življenja ne le bolnikov ampak tudi medicinskega osebja,” je povedal za STA. “Pozdravljamo odločitev, da se ohrani mariborsko bazo, a zadeva mora biti urejena zakonito,” je poudaril.
Doslej so bile podlage za delovanje helikopterske nujne medicinske pomoči opredeljene v državni uredbi o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč in v pravilniku o plovnosti, letalskih operacijah, letalskem osebju ter določenih pravilih letenja policijskih in carinskih zrakoplovov. Prehodne določbe pravilnika konec leta potečejo.
Državna aktivnost
Vlada je zato izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči prejšnji teden opredelila kot državno aktivnost, s čimer se je lahko oprla na evropsko zakonodajo. “Veljavna evropska zakonodaja omogoča, da se helikopterska nujna medicinska pomoč še naprej izvaja z državnimi zrakoplovi,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Kot izhaja iz sporočila po seji vlade, bo delovanje dodatne baze v Mariboru v prihodnjem letu pomenilo približno 250 dodatnih aktivacij za posredovanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Ob tem je vlada tudi ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo predloga dolgoročne ureditve helikopterske nujne medicinske pomoči.
Delovna skupina bo preučila možnosti
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da bo ta delovna skupina “preučila vse možnosti, vključno z možnostjo, da bi prevozniški del izvedbe helikopterske nujne medicinske pomoči prevzeli zunanji izvajalci”. Predlog za dolgoročno rešitev mora izdelati do konca januarja. “Stališče ministrstva za zdravje, ki vodi delovno skupino, je, da mora biti rešitev v skladu s pravili varnosti in kakovosti izvajanja dejavnosti ter na primerljivem nivoju z ostalimi državami EU,” so še dodali.
Na trditve Breznika, da so mu obljubili objavo razpisa, pa so odgovorili, da je ministrstvo za zdravje marca letos opravilo izključno informativno poizvedbo najema plovil in stroškov izvajanja prevozniškega dela dejavnosti helikopterske nujne medicinske pomoči z zunanjimi izvajalci.
STA
