Največje Istrsko mesto Pula (pravilno slovensko bi bilo sicer Pulj, a malokateri Slovenec dejansko upošteva tovrstno črkovanje), ki šteje slabih 38.000 prebivalcev manj kot drugo največje mesto Slovenije, ima tržnico, katera velja za eno najlepših in najmogočnejših na Hrvaškem. Puljska tržnica, ki je pravzaprav komunalno podjetje (Tržnica d.o.o. Pula) in je v celoti v lasti občine, je razdeljena na dva dela, z največjim in najznamenitejšim v samem centru mesta. Notranji del, v katerem je danes med drugim tudi velika, dobro obiskana ribarnica, je bil zgrajen daljnega leta 1903 v času Avstroogrske monarhije in ravno zato verjetno stoji še danes.

Že takrat je Puljska tržnica veljala za arhitektno čudo, saj je v celoti podprta z železno konstrukcijo. V njej je danes ogromno gostinskih lokalov, in raznovrstnih poslovalnic, ki jih oddaja občina. Zunanji del tržnice je prav tako podprt z kovinskimi tramovi (ker tržnica raste, so začasno postavljeni tudi dežniki za zaščito pred soncem), branjevke pa domačo zelenjavo, rakijo, sadje, rože, olivna olja, pršut in nešteto drugih istrskih dobrot razkazujejo na velikih kamnitih mizah, med katerimi se vijejo vrsta za vrsto dobro stoletje starih kostanjev, ki mečejo senco. Brez slabe vesti lahko rečemo, da se človek, ko se odpravi na puljsko tržnico, tam zagotovo zadrži vsaj uro če ne več, saj je ponudba zares hvalevredna.

 

Puljska tržnica je srce mesta

Puljska tržnica je skozi leta postala srce in temelj dogajanja v mestu, saj je v središču vsega: v njeni bližnji okolici je mnogo majhnih trgovinic in kafičev, kjer ljudje preživljajo svoje dopoldneve, kadar je na tržnici tudi največ obiskovalcev. Trg v neposredni bližini tržnice pa je točka različnih kulturnih prireditev. Nazadnje je bila tržnica temeljito prenovljena šele leta 1997, od takrat pa je morda prišel čas le za popravek kakšnih manjših lepotnih napak. Kakorkoli, dejstvo je, da Pula premore mestno tržnico, o kakršni Mariborčani že leta lahko samo sanjamo. S to razliko, da je bila njihova zgrajena v času Avstroogrske monarhije, naša pa v času Franca Kanglerja.

Tržnica raste, zato se ljudje začasno znajdejo tudi z dežniki.

Tržnica v rdečih številkah že v času Borisa Soviča

Maribor. Drugo največje mesto Slovenije, s populacijo slabih 95.000 ljudi, se že leta bori z vzpostavitvijo tržnice, ki ne premore niti dostojne trdne strehe. Že leta mediji opozarjamo na njeno katastrofalno stanje, slednjega se seveda zavedajo tudi prodajalci in obiskovalci. Tržnica je bila sicer v rdečih številkah že v času Borisa Soviča, a v dobo “dekadence”, v kateri je še danes, je zares padla v dobi Franca Kanglerja. Pa vendar je ta zgodba tako kompleksna, da je s prstom težko pokazati na le enega krivca.

Spomnimo …

Spomnimo, leta 2008 je tržnica na Vodnikovem trgu prejela temeljito prenovo v vrednosti okoli 7 milijonov evrov. Tedaj je bila tržnica na Vodnikovem trgu v lasti družbe Tržnica Maribor, ki pa je bila le v polovični lasti Mestne občine. Njen tedanji direktor Aleksander Jovanović, predsednik mestnega odbora SLS in vidni pristaš Kanglerjeve dobe, je Tržnice na svoja pleča prevzel pri komaj 30 letih, stolček pa mu je ponudila Mestna občina. Tržnice bi naj vodil pol leta, nakar bi napravili razpis. A že kmalu po prevzemu je šlo samo še navzdol. Že novo nastala garažna hiša in objekt, v katerem sta danes poslovalnici Hofer in Drogerija DM, sta po mnenju mnogih napovedala začetek konca, saj da je njihova postavitev drastično skrčila površine, ki bi lahko bile namenjene osrednji tržnici. Danes imamo tako tržnice (bio, eko in osrednja na Vodnikovem trgu) razkropljene po vsem mestu, svoje – v sicer prav tako klavrnem stanju – imajo tudi nekatere mestne četrti.

Potem so prišli strašansko nepriljubljeni dežniki, ki tam stojijo še danes, torej že 11 let! Nepriljubljeni dežniki California niso bili mišljeni kot permanentna, pač pa začasna rešitev, ki jo je MOM tedaj zavzela zaradi konstantnih zavrnitev s strani Zavoda za spomeniško varstvo. Tedanji mestni arhitekt Stojan Skalicky sicer s samimi dežniki ni imel nič, saj je bila njihova postavitev posledica predlagane alternativne rešitve osnovnega projektnega predloga, ki so jo podali projektanti.

Razvoj tržnice v zadnjih 11 letih:

  • leta 2006 občina odda 50-letno stavbno pravico podjetju Konstruktor VGR. Naložba gradbincev se med gradnjo novega objekta na Vodnikovem trgu nepričakovano zelo podraži.
  • Leta 2008 poteka slavnostna otvoritev novogradnje mariborske tržnice na Vodnikovem trgu.
  • Tik pred odprtjem Konstruktor stavbno pravico proda Hypo Leasingu, od njega pa ga odkupijo tržnice preko lizinga.
  • Podjetje Tržnice Maribor mesečne najemnine v vrtoglavem znesku 37.000 evrov ne plačuje.
  • Za nameček pride do spora glede lastništva pohodne in zunanje ploščadi tržnice.
  • Julija 2011 gre podjetje neupoštevanja lizinške pogodbe v stečaj.
  • Jeseni 2011 Snaga pridobi koncesijo za upravljanje z osmimi tržnicami v mestu Maribor vse do leta 2026.
  • Danes: spremenilo se ni nič, kvečjemu je šlo le na slabše.

Pravi krivec spomeniško varstvo?

“Ne bi zdaj dodajal solzic v pisker obžalovanja, kako ne znamo usposobit tako pomembnega prizorišča mestnega življenja. Potrebno se je vprašat, zakaj imamo problem in kako ga bomo končno rešili. V nekem trenutku sem celo sam izdelal predlog za streho, ki bi nadomestila to arabsko polomijo. Še enkrat sem izvedel to, kar sem že vedel – edini krivec v tej zgodbi je do takrat bilo Zavod za spomeniško varstvo,” je za naš naš osrednji mariborski portal povedal arhitekt Sani Okretić Resulbegović.

“Najprej so požegnali zmagovalni projekt na natečaju, ko pa je bilo potrebno izdati soglasje za gradbeno dovoljenje, pa jim niso dovolili strehe, kot je bila predvidena (in strokovno nagrajena). Takratni mestni arhitekt pod podeželskim županom, je te arabske dežnike predlagal kot začasno rešitev, ampak da bomo to gledali še deset let, pa res nihče ni pričakoval. Ni mi jasno, kako odgovorni ne razumejo, kako je tržnica pomembna in nepogrešljiva za mesto, obnašajo se, kot da imajo ves čas tega sveta. Upam, da jih novi župan uspe malo brcnit v tazadnjo …”

Kaj pričakovati?

V novem odloku o proračunu je sicer predvidenih 310.000 evrov za novo streho tržnice, a kot smo že pisali, se je tudi posodobitev le-te že n-tič prestavila. Vselej pride do kakšnih zapletov; nazadnje je bil problem v pridobivanju gradbenega dovoljenja, ki ga zaradi zakasnitve predložitve vseh dopolnil najetega arhitekturnega biroja ni bilo moč dobiti še v letu 2018. “Ko bo izdano gradbeno dovoljenje bo Mestna občina Maribor lahko objavila razpis, s katerim bo iskala izvajalca gradnje,” so dejali na Snagi. Nova streha na tržnici bi naj bila zasnovana na jekleni fiksni konstrukciji, za kritino pa je, namesto sedanjih dežnikov, predvideno belo membransko platno v obliki trikotnih kril, po katerem je možno tudi hoditi. Ocenjena vrednost postavitve celotne strehe in najnujnejše sanacije odvodnjavanja je 250.000 evrov, tako da je pripravljenega proračuna več kot dovolj, da se posodobitev tudi uresniči. A če bo spet prišlo kaj vmes, ni nikdar mogoče predvideti. Vsekakor se zdi, kot da se mariborske osrednje tržnice že dlje časa drži smola. Le komu se je tako zamerila?