Prve ocene svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) kažejo, da so za april izjemno nizke temperature zadnje dni prizadele vse sadne vrste po vsej državi. Prizadeti so tudi vinogradi, oljke in zelenjava. Ponekod je pozeba po ocenah vzela ves pridelek sadja.
Na območju Podravja v zadnjih dveh dneh beležijo pozebo pri 70 odstotkih cvetov pri jablanah in hruškah
Mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, nam je povedala, da na območju Podravja v zadnjih dveh dneh beležijo pozebo pri do 70 odstotkih cvetov jablan in hrušk, pri koščičastem sadju pa gre škoda prav tako proti 100 odstotkom. “Nekoliko boljšo situacijo imamo le v treh večjih oroševalnih nasadih jablan na slabih osmih hektarjih površin v Sadjarskem centru Maribor in na kmetiji Medved. Tam zaenkrat vizualno ne zaznavamo poškodb cvetov. V ostalih nasadih, kjer pa so sadjarji uporabili zgolj tehnologije s krepčilnimi sredstvi (aminokisline, alge), pa je kljub tej preventivi prišlo do poškodb. Vdor hladnega polarnega zraka je bil precej agresiven.”
Nekoliko boljšo situacijo imamo le v treh večjih oroševalnih nasadih jablan na slabih osmih hektarjih površin v Sadjarskem centru Maribor in na kmetiji Medved. Tam zaenkrat vizualno ne zaznavamo poškodb cvetov.
Razlik med podravskimi občinami, kar zadeva škodo v sadovnjakih, tokrat ni, še pojasnjuje Gutman Kobalova: “V preteklosti so bile vedno razlike v prid nasadom jablan v Selnici ob Dravi, tokrat ni tako. Morda so minimalne razlike pri sortah gala in zlati delišes, ki so že genetsko nekoliko bolj odporne na mraz.”
Potrebni bodo ukrepi za zaviranje rasti
Ker bomo imeli v sistemih tržne pridelave jabolk v nasadih, ki so zaščiteni s protitočnimi mrežami, težave s preobilno rastjo dreves brez pridelka, svetujejo ukrepe za zaviranje rasti. “Na tem področju smo veliko naredili že v sklopu vzgojne oblike arhitekture drevesa pri zimski rezi s tako imenovano rezjo na klik, ki pretežno vsebuje rez enoletnih poganjkov. Na voljo pa so tudi druge tehnike rastnih regulatorjev, ki so dovoljeni v integrirani pridelavi jabolk. Kombinirati jih bo potrebno z mehanskim ukrepom – rezjo koreninskega sistema v prvem tednu meseca junija. Takrat je običajno termin, ko po naravnem trebljenju odpadejo vsi plodiči jablan, ki se niso dokončno oplodili in razvili. Do takrat bomo počakali in ugotovili, kaj je ostalo od pridelka.”
Na tem področju smo veliko naredili že v sklopu vzgojne oblike arhitekture drevesa pri zimski rezi s tako imenovano rezjo na klik, ki pretežno vsebuje rez enoletnih poganjkov.
Na območju celotne regije Podravje (vključno s celjsko regijo) je 1400 hektarjev intenzivnih nasadov jablan; v ožji podravski regiji okoli 390 hektarjev, na območju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz okoli 500 hektarjev, toliko tudi na območju celjske regije.
Sadjarji pričakujejo pomoč države
Predsednik KGZS Roman Žveglič se je zaradi nastalih kritičnih razmer v sadjarski panogi zavzel za takojšnjo pomoč države sadjarstvu. “Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo izpeljati spremembe in nujne prilagoditve,” je dejal Žveglič.
Na zbornici pripravljajo več predlogov, ki jih še usklajujejo, se je pa Žveglič med drugim zavzel za sprejetje interventnega zakona, pripravo katerega je kmetijsko ministrstvo že napovedalo. Po Žvegličevih besedah je nujno tudi sprejetje zakona o namakanju in oroševanju, ki bi poenostavil pridobivanje vseh dovoljenj, oroševanje pa je po besedah Oreška potrebno omogočiti na vseh območjih, kjer je na voljo dovolj vode. Na KGZS zahtevajo tudi, da se vse sektorske pomoči kmetijstvu, ki jih upravičenci dobivajo v tem času zaradi epidemije covida-19, izvzamejo iz obdavčitve. Po oceni zbornice je potrebno razmisliti tudi o novih oblikah zavarovanj za katastrofične škode.
Za to, da sadjarstvo preživi naslednji dve leti, predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek predlaga neposredno finančno pomoč za vse sadjarske kmetije in sadjarska podjetja za ohranitev pridelave, odpis nekaterih dajatev in najemnin, opustitve plačila vode, možnosti reprogramov kreditov in odpravo administrativnih ovir pri neposredni prodaji ter še nekatere predloge.
Za to, da sadjarstvo preživi naslednji dve leti, predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek predlaga neposredno finančno pomoč za vse sadjarske kmetije in sadjarska podjetja za ohranitev pridelave, odpis nekaterih dajatev in najemnin, opustitve plačila vode, možnosti reprogramov kreditov in odpravo administrativnih ovir pri neposredni prodaji ter še nekatere predloge.
Po pozebi, nevarnost katere letos glede na vremenske napovedi niti še ni minila, pa kmetijski svetovalci pridelovalcem svetujejo uporabo aminokislinskih pripravkov in pripravkov na osnovi alg za krepitev rastlin v skladu z navodili proizvajalcev pripravkov. A tudi to predstavlja razmeroma velik strošek, še opozarjajo na KGZS.
