Kot smo že poročali ima izjemno toplo vreme pozimi vpliv tako na živali kot rastline. Zato nas je zanimalo, kakšno je stanje v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in ali so morda že opazili prve znanilce pomladi.
Temperaturna nihanja bistveno ne vplivajo na rastline v botaničnem vrtu
Kot je za nas pojasnila strokovna sodelavka v botaničnem vrtu Meta Pivec, še niso opazili vpliva toplih temperatur na prezgodnje cvetenje. V vrtu je sicer opaziti vse cvetove, ki se običajno pojavljajo v tem letnem času.
Za zbirke okrasnih rastlin temperaturna nihanja pozimi ne predstavljajo večjih nevšečnosti, saj jih ne gojijo za potrebe pridelkov. Pri pozebah ali žledu se določeni deli olesenlih rastlin lahko poškodujejo, le redko se zgodi, da škoda ni nepopravljiva, saj imajo rastline veliko regenerativno sposobnost. “Glede na to, da so rastline pri nas še vedno v mirovanju, mrzlo vreme in mraz nanje ne bo imel večjega vpliva, saj so sicer dobro prilagojene na ‘zimske razmere’,” je dodala Pivčeva.
Lani je so prvi zvončki zacveteli šele 1. februarja
Podobno kot letos so se zimske temperature tudi lani nenavadno dvignile konec decembra, kar je botrovalo nekoliko hitrejšemu razcvetu znanilcev pomladi. Cvetenje navadnega zvončka so lani opazili 1. februarja, kar je bilo za lokacijo v Pivoli najbolj zgodnje cvetenje v zgodovini botaničnega vrta.
Letos pa so že zdaj v mariborskem botaničnem vrtu opazili tudi prve cvetoče zvončke. “Gre za zelo majhno skupino čebulic, ki rastejo nekoliko ločeno od ostalih, pod smreko in na bolj sončnem mestu. Tam se tla hitreje segrejejo. Večina zbirke zvončkov še počiva.”
“Zimski spanec” rastlin ni odvisen le od temperatur
Zimski spanec poleg nizkih temperatur odreja tudi število ur sonca, ki jih dnevno dobimo na Zemljo. Za zimski počitek oziroma hladno obdobje, ki ga nekatere rastline potrebujejo v procesu razvoja kalitve semena, je dovolj dva tedna nizkih temperatur.
“To vrtnarji poznamo kot postopek stratifikacije,” je še dodala.
Kaj lahko sploh vidimo pozimi v botaničnem vrtu?
Botanični vrt Univerze v Mariboru je od decembra do februarja zaprt za individualne oglede. Ogledi so možni le za najavljene skupine, ki naročijo vodenje. V času od decembra do marca cvetijo vse t.i. zimske grmovnice (nepozebniki, dišeče brogovite, zimski cvet, zimski jasmin, kozji parkeljci, in trajnice, kot so spomladanske rese in črni teloh).
“Znanilci pomladi, kot so žafrani, zvončki, trobentice, jarice,… se pri nas (če ni snežne odeje) pojavijo v februarju.”
Sicer pripravljajo tudi zimska izobraževalna predavanja, ki jih organizirajo v gradu Hompoš. Februarja pa bo na voljo tudi voden sprehod po botaničnem vrtu.