Zvitorepčevo paragledališče je nastalo v okviru mariborskega Medgeneracijskega in večkulturnega zaposlitvenega centra Razvoj, ki aktivno vključuje invalide v umetnost. Gre za prvo tovrstno lutkovno gledališče v Sloveniji in tudi v Evropi, kar gotovo prispeva k prepoznavnosti Maribora v širšem kulturnem, političnem in gospodarskem področju.

Paragledališče omogoča zaposlitev devetim težjim invalidom in strokovnemu sodelavcu in direktorju Miodragu Petroviću, ki je bil idejni vodja projekta in sedaj organizira delo ter koordinira projekte. Poslovanje lutkovnega paragledališča temelji na inovativni ideji medsebojnega, odvisnega povezovanja. Izkupiček, ki ga prinašajo nastopi skupine in druge dejavnosti, je v celoti namenjen kritju stroškov plač zaposlenih, stroškom poslovanja produkcijskih delavnic, ohranjanju obstoječe kulturne dejavnosti in razvoju novih vsebin s področja kulturne dejavnosti.

Miodrag Petrović, strokovni sodelavec in direktor gledališča

Študijsko naravnano okolje in pogodba z Miki Mustrom

Delovno okolje je v gledališču študijsko naravnano in temelji na skupinskem pristopu ter raziskovalnem procesu, kjer so invalidi v vlogi igralcev ali animatorjev oziroma izvajalcev ali tehnikov. Vso njihovo delo je prilagojeno zdravstvenim omejitvah in zmožnostim za kvalitetno izvedbo projekta. »Glede na to, da lutkovno (para)gledališče omogoča prikaz različnih žanrov, in lahko nagovarja različno publiko, sodi naš projekt v vrsto tistih, ki razvija sodobno gledališko-(para)lutkovno sceno, ki tudi invalidom omogoča aktivno, enakopravno sodelovanje na področju kulture, ki jim tovrstno delo osebni in poklicni razvoj,« razlaga Petrović.

Zvitorepčevo gledališče je leta 2015 podpisalo ekskluzivno pogodbo s sedaj že pokojnim Miki Mustrom. S tem dokumentom so pridobili pravico do uporabe stripovskih zgodb in likov iz teh zgodb. Petrović je dejal, da je bil Muster navdušen nad idejo paragledališča: »Imamo izrecno dovoljenje za izdelavo lutk, spominkov, maskot, igrač in za uprizarjanje lutkovnih predstav po delih avtorja. Lahko oblikujemo in izdajamo slikanice, prav tako pa je potrdil in pozdravil našo željo, da bi se alternativno lutkovno gledališče imenovalo po njegovem knjižnem junaku.«

Uprizorili so prvo uradno premiero

V septembru so zvitorepčevi gledališčniki uprizorili prvo uradno premiero Kozlovska sodba, ki je avtorski projekt, nastal po motivih zgodbe Josipa Jurčiča. O primeru kozlovske sodbe, kjer beseda teče o stari navadi Slovencev v medsosedskih odnosih (da se za se za vsako najmanjšo reč sprejo in pravico iščejo na sodišču), so trije sodelavci lutkovnega paragledališča prebrali v časopisnem članku.

Predstava nato teče med raziskovanjem različnih mnenj o sodbi kozla, ki je skoraj snedel slamnik oziroma klobuk, narejen iz slame. V medsebojnem prepiru in z obdolževanjem so iskali razloge za njegovo krivdo oziroma nedolžnost. Z različnimi metodami so za sodišče iskali dokaze, ki bi lahko prispevali k obsodbi kozla oziroma zavrnitvi njegove krivde. Šele po temeljitem pregledu vseh nesmislov se zberejo, dobro premislijo, se pogovorijo in dogovorijo o rešitvi problema.

Izdelan pester program

V letošnjem letu po uspešni premieri sledita še dve posprodukciji lutkovnih predstav Modri kralj Inus in Časovni stroj, prav tako bodo v začetku decembra obeležili Mednarodni dan invalidov in Ta veseli dan kulture. Tedaj se bodo zvrstile delavnice, predstava in razstava. Gostovali bodo po šolah, vrtcih in v podjetjih, kamor se odpravijo kot maskote Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje.

Leta 2020 bodo ob 50. obletnici smrti mladinskega pisatelja Franceta Bevka pripravili produkcijo nove lutkovne predstave, s posodobljeno priredbo istoimenskeja Bevkovega lutkovnega besedila Lenuh Poležuh. Načrtujejo še Zvitorepčev abonma, ki predvideva večkratno uprizoritev najmanj štirih lastnih  lutkovnih predstav in treh gostujočih predstav, ter predstave, ki bodo vključevale tematiko čebel. Na strehi GT22 so lansko leto namreč vzpostavili urbani čebelnjak.

Kulturo bogatijo tudi čebele

Konec septembra lani je bil v Mariboru pod okriljem centra Razvoj in Zvitorepčevega gledališča registriran prvi urbani čebelnjak, ki so ga postavili na terasi GT22. Poimenovali so ga Lakotnikov čebelnjak; pridelujejo med in druge čebelarske izdelke po zgledu zaposlitvenega centra v Prosenjakovcih, kjer vzgajajo ekološko zelenjavo, sadje in zelišča.

Glede na aktualno problematiko varovanja in ohranjanja slovenske naravne in kulturne dediščine ter čebelarstva, kot ene najstarejših obrti naših prednikov ter danih infrastrukturnih možnostih, da so čebelnjak postavili, načrtujejo vsakoletno premierno uprizoritev lutkovne predstave v povezavi s čebelami, čebelnjaka in stripovskih likov Mikija Mustra.

Prva lutkovna zgodba temelji na Lakotnikovih komičnih dogodivščinah ob srečanju s čebelami, spoznavanju čebel in sklepanja novih prijateljskih vezi, poučnem seznanjanju o koristnostih čebel, njihovega dela, življenja, bivanja, ter o odločitvi o postavitvi lastnega čebelnjaka.

Spoznavanje drugačnosti skozi umetnost

Direktor gledališča Miodrag Petrović, ki ima dolgoletne izkušnje na področju zaposlitvene rehabilitacije pravi, da je poslanstvo zavoda predvsem seznanjanje z drugačnostjo in spoznavanje ter razumevanje drugačnosti.

Predstavitev možnosti in zmožnosti invalidov, njihovega aktivnega sodelovanja pri igranju, animaciji lutk, oblikovanja lutk, scen in scenskih rekvizitov ter same postavitve posameznih predstav v gledalcih vzbujajo občudovanje in na novo vzpostavljajo razumevanje takšnih ali drugačnih posameznikovih ovir.