Peter Golob, soustvarjalec pri izbiri in dimenzioniranju lesa lesenega dela Studenške brvi, nekoč ličnega mostu, ki povezuje Dravo z Lentom, je užaloščen in razočaran zaradi neupoštevanja navodil za uporabo ter potrebnega vzdrževanja. Danes lesena ograja in podnice trohnijo pod težo vremenskih razmer, saj se pod vodstvom zadnjih dveh županov zanjo ni primerno skrbelo.

Brv pozabili servisirati?

Ko je leta 2008 Golob z ekipo arhitektov in projektantov uspešno zaključil primopredajo mostu, so bila z njihove strani občini podana navodila za uporabo in vzdrževanje. Ročaj ograje je izdelan iz lesa sibirskega macesna, katerega življenjska doba v primeru brvi, ki se nahaja na prostem, šteje 15 let, medtem pa so podnice iz tropske vrste lesa z življenjsko dobo med 20 in 25 leti, če se ga seveda primerno vzdržuje.

Kot je Golob razložil v dolgem zapisu na svoji Facebook strani, bi les morali obdelovati s paroprepustno, vodoodbojno in elastično rastlinsko lazuro, vsekakor pa ga ne bi smeli brusiti. Prvo leto je po nareku tedanjega župana Franca Kanglerja brv servisiralo občinsko podjetje Ozara.

Malomarno gospodarjenje z javnim premoženjem

»Kako in kdo je kasneje ročaj servisiral oziroma kdo je danes zadolžen za vzdrževanje, ne vem. Po videnem, se je les barval z neprimernim sredstvom in servisiral na neprimeren način. Grobo malomarno. Čudim se, da po desetih letih še vedno izpolnjuje osnovno funkcijo,« je zapisal Golob na svoji Facebook strani.

Vsaj enkrat na leto bi podnice morali naoljiti, vsekakor pa jih pozimi ne bi smeli posipavati s peskom. Tudi snega nikakor ne bi smeli odstranjevati s težkimi plugi. »A delavcem občinskega podjetja Nigrad se očitno ni zdelo potrebno vprašati po navodilih,« je zapisal.

»Iz vsega zapisanega menim, da ne gre za nič drugega, kot za slabo oziroma malomarno gospodarjenje z javnim premoženjem. No, pomirja dejstvo, da ni vse zanič, da je popravilo in menjava uničenih elementov možna in predvsem, da ima MOM novo, v gospodarstvu preizkušeno vodstvo!«

15 let je dolga doba, če se le primerno vzdržuje

Na vprašanje, zakaj so se ob predvideni kratki življenjski dobi lesa odločili uporabiti prav ta material, nam je Golob za osrednji medijski mariborski portal Maribor24.si odgovoril, da je bila takšna odločitev arhitekta Reichenberga in specialistov za mostove v podjetju Ponting, menda zaradi slabih izkušenj s kovinskimi ročaji.

»Življenjska doba sibirskega macesna pod milim nebom je približno 20 let, a sem zaradi posebnosti izvede napovedoval največ 15 let, kar se je izkazalo kot pravilno, seveda če bi se prav vzdrževalo. S tako kratko življenjsko dobo ni nič narobe, če je lesen ročaj ustreznejše oblike, otipa, varnosti, nižje cene in podobno. V primerjavi s to se druge naložbe, kot denimo ceste, popravljajo že prvo leto.