Stražunski potok oziroma kanal, kot že ime pove, izvira v Stražunskem gozdu, nato teče čez Krajinski park Drava in se v Dogoša izliva v Dravo.
 
Čeprav gre za potok, pa v teh vročih dneh bolj spominja na kanalizacijo. „Včasih smo z družino radi zahajali sem na sprehod, zdaj to zaradi neznosnega smradu več ni mogoče,“ pripoveduje Anica C. iz Dogoš in dodaja, da se smrad potoka sploh ob vročih poletnih popoldnevih vonja po vsej vasi. Komunalne odpadne vode v potok že pri izviru
Kaj točno potok tako onesnažuje, pojasnjuje ekolog Boris Kolar: „Stražunski potok onesnažujejo komunalne odpadne vode, ki se vanj stekajo na samem izviru – ta je nekaj deset metrov oddaljen od križišča Belokranjske in Nasipne ulice.“ Potok je bil v 70 letih prejšnjega stoletja namreč preoblikovan v površinski odtočni kanal za odpadne vode.
Reka Drava sicer ni med najbolj onesnaženimi rekami v Sloveniji, so pa predeli, kjer vanjo pritečejo potoki fekalij in drugih nevarnih odplavin. Tako je tudi s Stražunskim potokom oziroma kanalom.
Nedvomni dokazi o oporečnosti
Kolar pravi da analize vode tam niti ni smiselno opravljati, saj so že videz in vonj vode, pene in odpadki nedvomen dokaz, da je voda higiensko oporečna ali celo toksična. „Kaj bi si pomagali s kemijskimi parametri kot so denimo presežen organski ogljik za izpust v površinske vode, preseženi nitrati, anionski detergenti …“ se sprašuje ekolog in dodaja, da nihče namreč ne trdi, da to ni komunalna odpadna voda, ki ne sme odtekati v vodotoke. Da bi se kadarkoli tam izvajal monitoring vode, prav tako ni znano Agenciji RS za okolje (ARSO).
Z rebalansom proračuna se obeta še bolj okrnjen monitoring voda – pred rebalansom je bilo temu namenjenih 863 tisoč evrov, zdaj pa le še 287 tisoč evrov.
Neposredna nevarnost za okolje
A dejstvo ostaja, da je takšna voda ne le potencialno, pač pa tudi neposredno nevarna za okolje. Po besedah Borisa Kolarja namreč povzroča tako mehansko onesnaženje (plastika, higienski vložki, vrvice), kot tudi kemijsko onesnaženje (evtrofikacija ali prevelika količina hranil, strupenost zaradi snovi, ki jih spuščamo v odtok, kot so čistila, zdravila in podobno).
 Dlje od županove „genialne pogruntavščine“ ni prišlo
Kolar še pojasnjuje, da so v akciji očistimovode.si predlagali sanacijo Stražunskega potoka in bližnje okolice, o tem so tudi obvestili inšpekcije in župana. „Župan je predlagal, da se naj Stražun uredi v okviru kakšnega evropskega projekta, vendar dalje od te genialne pogruntavščine ni prišlo.“
Rok za ureditev odpadnih voda v sladu z Evropsko unijo je podaljšan do leta 2017.
„Inšpekcija se izogiba, saj naj bi mesto imelo čas do leta 2017, ko morajo biti vse vode očiščene,“ razlaga Kolar in dodaja, da je po „vodni direktivi“ to namreč rok ko morajo biti vse odpadne vode sanirane. „Vse pomeni v okoljski statistiki najmanj 95 odstotkov odpadnih voda.“ Vendar pa tukaj nastane težava,  saj si po besedah Kolarja komunala razlaga, da je izračun 95 odstotkov vseh volumnov dovolj dobro pokritje.
 Za skrb in sanacijo pristojna občina oziroma Nigrad
Za skrb in sanacijo potoka je sicer pristojna mariborska občina. Tam pa odgovarjajo, da je koncesionar za vzdrževanje in nadzor nad delovanjem kanalizacijskega sistema odpadne in padavinske vode Nigrad d. d., ki je zakonsko dolžan izvajati redne preglede in analize kakovosti odpadnih voda. „Škodljive odpadne vode je priključitelj dolžan ustrezno obdelati in jih brez škodljivih substanc nato odvajati v javni kanalizacijski sistem,“ pojasnjujejo na Mestni občini Maribor (MO Maribor).
 „Če bo (mariborska občina – op. p.) pozabila na svojo nalogo, bomo opozorili najprej inšpekcije, potem pa Evropsko komisijo zaradi neizvajanja vodne direktive in v vednost Ministrstvu za okolje in prostor. Po moje ni mogoče v roku sanirati odvajanja voda v Mariboru, zato nepovedujem velike težave.“ Boris Kolar, ekolog
 Kmetje se sprašujejo kaj raste na njihovih poljih
Pogosto pa se zgodi, da ob obilnem deževju onesnaženi potoki (tudi Stražunski) narastejo in poplavijo sosednja polja, ali pa poplavlja reka Drava, v katero se Stražunski potok skupaj z vsemi fekalijami, smetmi in toksičnim muljem izliva. Kemikalije nato pronicajo v tla, kmetje pa se ob tem sprašujejo kaj „hrani“ njihov pridelek. Na mariborski občini sicer pravijo, da v primeru Stražunskega potoka  „v sušnem obdobju do izlivov ne prihaja“, a kot trdijo okoliški prebivalci je pa v tem času težava segrevanje izliva in posledični smrad.
 Sanacija v kratkem ni predvidena
Sanacija potoka, vsaj v bližnji prihodnosti, pa zaenkrat še ni predvidena, pravijo na MO Maribor. „Trenutno ni predvidenih virov za sanacijo, kajti druge občine za tovrstno sanacijo dobivajo dodatni vir, to je prispevek za padavinske odpadne vode,“ razlagajo.
Sanacijo naj bi po neuradnih informacijah sicer oviralo tudi lastništvo parcel, ki so ob vodotoku. „Parcele vodotoka Stražunskega potoka so po podatkih zemljiške knjige v večji meri v lasti Republike Slovenije, Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč, oziroma vodotokov ARSO,“ še pojasnjujejo na občini.