Razstava jesenskih dobrot na mariborski tržnici in predavanje Miše Pušenjak iz Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor. Letos bo manj kislega zelja, zato pa je toliko bolj raznolika ponudba solate. Kralj sezone je bil tudi letos paradižnik, za oktober in krepitev imunskega sistema se priporoča črna redkev.

Črna redkev, jabolka, paprika, buče, čebula, korenje in ogromno različne solate. Jesenske dobrote iz okolice Maribora, ki jih je danes na mariborski tržnici razstavilo Združenje pridelovalcev vrtnin Maribor. »To je naše praznovanje jeseni. Majhna razstava, ampak letos res bogata s solato. Običajno je bila razstava na Trgu svobode spomladi kot uvod v sezono, v letošnjem posebnem letu pa smo razstavo izpeljali jeseni. Je tudi kot neke vrste zahvala,« je povedala Miša Pušenjak, ki zase pravi, da je predvsem zelenjadar, sicer pa je avtorica številnih knjig in kmetijska svetovalka.

Pušenjakova je bila ob preletu košaric, ki so jih prispevali kmetje in pridelovalci, še posebej ponosna na raznoliko ponudbo solate: od kristalke, gentile do mehkolistnate. »Slovenci sicer včasih niti pod razno nismo želeli niti slišali o mehkolistnati solati,« se je spomnila Pušenjakova.

Kralj? Paradižnik

Med predavanjem, ki je sledilo, je izpostavila pomen nakupovanja sveže zelenjave pri kmetijah ali na tržnici. »Za zeleno solato velja, da po treh, štirih dneh izgubi skoraj polovico vsega tistega, kar nam zdravega lahko da,« je denimo razložila med predavanjem. »Zelo veliko denarja odštejemo za prehranske dodatke, ki niti približno nimajo toliko koristi kot sveža, živa zelenjava.«

»Zelo veliko denarja odštejemo za prehranske dodatke, ki niti približno nimajo toliko koristi kot sveža, živa zelenjava.«

 Med tednom po opažanju Pušenjakove kupci na tržnici radi posegajo tudi po sadju, še vedno pa prevladuje zelenjava. »Veseli me, da ljudje počasi kupujejo spet več solate, da ne kraljuje zgolj in samo paradižnik, ki je poleti nesporna številka ena. Koristi našemu telesu pri prilagajanju na vroče sonce.«

Križnice za krepitev imunskega sistema

Za jesen zelo priporoča križnice, torej zelje, repo, ohrovt, cvetačo in črno redkev. Za krepitev imunskega sistema v času koronavirusa priporoča predvsem repo. »Če to ješ koliko toliko redno in lokalno pridelano, bo imunski sistem bolj odporen. Zakaj poudarjam lokalno pridelano? Z vsakim kilometrom vožnje zelenjava izgublja svojo vrednost. Tresenje med vožnjo skuša rastlina nadomestiti tako, da porablja hranilne snovi. Krajša kot je pot, več koristi ima. Zato je pomembna lokalna ponudba, zaradi poti in časa.«

»Če to ješ koliko toliko redno in lokalno pridelano, bo imunski sistem bolj odporen. Zakaj poudarjam lokalno pridelano? Z vsakim kilometrom vožnje zelenjava izgublja svojo vrednost.«

Med ponudbo smo na stojnicah lahko videli tudi pestro ponudbo lisičk. Gobe so po prvem jesenskem dežju začele očitno končno rasti. »Ljudje se niti zavedali, da smo imeli septembra hudo sušo. Svojim zelenjadarjem sem pošiljala obvestila, naj namakajo. Podobno je bilo lani, ko smo imeli pozimi hudo sušo. Zemlja, ki je živ organizem, se še ni napila, ker je padlo poleti dežja dovolj le za sproti.«

Kislega zelja bo manj

Zaradi občasnih večjih nalivov se je letos precej utapljalo zelje, ki je že na voljo, vendar ga velja pričakovati manj, kot ga je bilo na razpolago v preteklih letih. Velike težave bodo tudi s skladiščenjem čebule: »Bolje je čimprej pojesti veliko čebulo in manjšo puščati za konec, ker bo zelo hitro gnila.«

Za oktober Pušenjakova priporoča črno redkev. Recept? »Štajerci mi bodo pritrdili, da je redkev najboljše narezati kar v solato, dodati kuhan fižan in bučno olje. Klasika, v katero nekateri dodajajo česen, ki pomaga pri dvigu imunskega sistema.«

Selitev na Vodnikov trg oklestila prihodke

Opozorila pa je tudi na vpliv selitve ekološke tržnice iz Trga svobode, kjer se je prodajalo na stojnicah ob sredah in petkih, na Vodnikov trg na Osrednjo tržnico. »Če ne bo kupcev, tudi ponudbe ne bo več. Na Trgu svobode so prodajali za tržne razmere veliki kmetje s pestro ponudbo.«

 Promet je, kakor pravi, na 20 odstotkov tistega, kar je bilo realizirano na Trgu svobode. In kje vidi rešitev? »V intenzivni promociji, s katero bi se spremenilo mišljenje v glavah.«