Konec lanskega leta je Zavod za gozdove Slovenije že 25. izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. V vsaki od 14 območnih enot zavoda so izbrali lastnika gozda, ki izstopa po zglednem gospodarjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z njim, strokovni izvedbi del v gozdu in spoštovanju večnamenske vloge gozdov. Ti lastniki si prizadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Z območja mariborske območne enote zavoda za gozdove je priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda dobil Vladimir Borko iz občine Središče ob Dravi, natančneje iz vasi Obrež, o čemer smo pisali v prispevku: To je naš najbolj skrben lastnik gozda.

Zanimivo pa je, da je za pomursko regijo to priznanje prejel dolgoletni župnik iz Apač Janez Ferencek. Ni le priljubljen duhovnik, domačini pa poznajo tudi kot rejca perutnine, gasilca, nogometnega sodnika, glasbenika, krvodajalca, …

V apaški župniji deluje že od leta 1995, predtem pa je bil osem let kaplan na več mestih: Markovci pri Ptuju, Gorišnica, Lendava, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah.

[[image_2_article_63361]]

V času covida je bil skoraj vsak dan v gozdu 

Že kot otrok je bil zelo povezan z gozdovi. Njegova oče in kasneje brat sta bila namreč gozdna delavca. "To je bilo pri nas v družini. Tudi sam, kolikor sem utegnil med počitnicami, sem bil zraven pri delu v gozdu. Sicer svojega gozda doma praktično nismo imeli, je pa bila to njuna služba," nam pove Ferencek. 

[[image_1_article_63361]]

Tudi sam nima svojega gozda, ima pa ga, približno dva hektarja, Župnija Apače. Ker mora kot župnik skrbeti za župnijsko premoženje, večkrat vzame motorno žago v roke in kaj postori v gozdu. "V našem gozdu proti Lešanam je pretežno smreka, ki jo v teh nižinskih predelih uničujejo podlubniki. Zato je veliko dela s spravilom bolnih dreves. Potrebno je tudi pogozdovati, skrbeti za nove sadike in podobno. V času covida, ko je bilo javno življenje zaprto, sem bil skoraj vsak dan v gozdu in delal te stvari." Doda, da mu je to v veliko veselje, saj, kot pravi, živi z naravo. 

[[image_3_article_63361]]

Skrbi za pasemsko perutnino in golobe, je nogometni sodnik, prepeval je v duhovniškem kvartetu 

Ker Janez Ferencek izhaja s kmetije in je z živalmi povezan že od nekdaj, se tudi zdaj ljubiteljsko ukvarja z njimi. Več kot 25 let je član Društva gojiteljev pasemskih malih živali Beltinci, sam pa ima nekaj pasemske perutnine in golobe pismonoše. 

Kot študent in mlad kaplan je bil član duhovniške nogometne ekipe Pax, ki je igrala tekme po Sloveniji in tujini. V času kaplanovanja v Lendavi je bil v tamkajšnjem medobčinskem društvu nogometnih sodnikov in sodil veliki nogomet v Medobčinski nogometni zvezi Lendava. Kasneje je s sojenji prenehal, po prihodu v Apače je znova začel, zdaj pa pri 64. letih še tu in tam sodi kakšno revialno tekmo. 

[[image_4_article_63361]]

V študentskih letih je Ferencek prepeval v oktetu, kasneje tudi v duhovniškem kvartetu. Ko je bil mlad kaplan v Lendavi, se je udeleževal tudi festivalov amaterskih pevcev. Še kakšno leto, do dopolnjenega 65. leta starosti, bo daroval kri, doslej je to storil več kot 40-krat.