V Zgornji Ročici v občini Sveta Ana v osrednjih Slovenskih goricah se lahko na ekološki in učni kmetiji Pri Fridi vrnemo v čas naših prednikov. Gospodarja kmetije, Franček in Frida Ruhitel, na poljih gojita lan, piro in ajdo, na njunih pašnikih se pasejo ovce in koze. Iz ovčje volne ročno izdelujeta nogavice, vložke za čevlje, copate, ki jih ponujata na kmetiji in tudi preko zadruge Dobrina. Organizirata učne delavnice za mlajše in starejše, na katerih prikazujeta striženje, krtačenje in predenje.
Prav letos mineva deset let, odkar se je kmetija, ki obsega okoli 8 hektarov zemljišč, med njimi štiri hektarje pašnikov in travnikov ter dva hektarja njiv, preusmerila v ekološko pridelavo. Franček nam pove, da sta pred 20 leti na takrat še povsem konvencionalno slovenjegoriško kmetijo pripeljala prve štiri ovce in začela z urejanjem pašnikov. Zdaj imata okoli 20 ovac jezersko-solčavske pasme, nekaj mlečnih koz in prašičev ter rac in kokoši. Vse živali se pasejo in živijo na prostem.
Dneva odprtih vrat se je udeležilo okoli 75 obiskovalcev
V ponedeljek, 25. julija, so na kmetiji Pri Fridi pripravili dan odprtih vrat, ki je potekal od 17.00 ure dalje. Zbralo se je okoli 75 ljudi, med katerimi niso bili le domačini, temveč tudi obiskovalci iz Šentilja, Maribora, Svetega Jurija, … “Najprej smo jim predstavili kmetijo, poseben poudarek smo namenili ekološkemu kmetovanju, s katerim se na kmetiji ukvarjamo že deset let, ter reji drobnice, s čimer smo začeli pred dvajsetimi leti. Popeljali smo jih po dvorišču in jim pokazali, kaj raste na njivi. Z zanimanjem so si ogledali še nedavno urejen drugi del muzeja, v katerem predstavljamo predvsem poljsko orodje (od setve do žetve). Nekateri od obiskovalcev so v tem muzeju obujali spomine; moški so klepali koso, ženske so sedle za kolovrat,” nam pove Franček Ruhitel. Dodaja, da so na kmetijo prišle tudi ljudske pevke s Svete Ane, ki so ob tej priložnosti zapele in obiskovalcem prikazale še postopek predelave volne, od ovce do končnega izdelka. “Vso volno obdelamo doma. Potem ko jo postrižemo, jo operemo v deževnici in jo so pomočjo kolovrata predemo. Lahko jo tudi pobarvamo z naravnimi barvili in potem iz nje izdelujemo nogavice, copate, volnene vložke, polstene izdelke, … Volna poleti hladi, pozimi pa greje in sprejema ter oddaja 30 odstotkov vlage.”
Vse obiskovalce so ob koncu obiska postregli s tipično tavrharsko južno, torej s »kruhom, zablom in lukom«. “Dobili pa so tudi tako imenovane poletne, torej plačilo, tokrat v obliki semen lanu. Povedali smo jim, da naj teh 50 semen posejejo, tako da bo na karseda veliko vrtovih zacvetel lan. Mi pa smo lan že posejali in že raste,” je zaključil naš sogovornik.
