Slovenija ima novo kmetico leta.  Na prireditvi v Zagorju ob Savi v organizaciji Zveze kmetic Slovenije so izmed šestih kandidatk izbrali Marijo Rožman, ki jo je predlagalo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici. Marija Rožman iz Terbegovcev je mati treh otrok. Družina ima govedorejsko-poljedelsko kmetijo, na kateri obdelujejo 44 hektarov zemlje na območju omejenih dejavnikov kmetovanja. Gre za njive in travnike, imajo tudi manjši vinograd. Marija rada pomaga pri prireditvah in sodeluje pri tekmovanjih. S srcem in dušo je predana kmeticam. Že osmo leto je v zasluženem pokoju. V mladosti je bila znana kot dobra traktoristka in oračica, udeležila se je več tekmovanj v oranju in dosegla zavidljive rezultate.

Njen prvi traktor je bil Ferguson

Marija je na domači kmetiji odraščala skupaj s starši in starejšim bratom, ki je kmalu odšel v tujino. Zato je morala že zelo hitro poprijeti za vsako delo, tako v hlevu kot pri delu s stroji. Že takoj po osnovni šoli je začela voziti prvi traktor Ferguson, s katerim je preorala vse njive, tudi tiste na nagnjenem terenu. Z njim se je po vsej Jugoslaviji udeleževala tekmovanj v oranju. Ko se je poročila, jo je mož Franc nekoliko razbremenil pri delu, kasneje so se jima rodili trije otroci. Najstarejši Gregor je leta 2011 prevzel kmetijo in jo posodobil. Tako so leta 2013 zgradili sodoben hlev za 50 krav molznic, pozneje so iz starih hlevov uredili še hleve za teleta in mlado živino. Trenutno imajo na kmetiji okoli 100 glav goveje živine, je zapisala Metka Marinič, kmetijska svetovalka iz Gornje Radgone.

Na vprašanje, kdo jo je naučil voziti traktor, odgovori: “Praktično sama. Potem pa sem pri 18 letih opravila še vozniški izpit, tako za traktor kot tudi avtomobil.”

Največji uspeh je dosegla v Prištini

65-letna Marija je na kmetiji še vedno zelo aktivna. Zjutraj in zvečer pomolze živali, čez dan veliko postori v hlevu, na vrtu, v kuhinji. Na traktorju ni več tako pogosto kot nekoč. V preteklosti pa je zmagovala na občinskih tekmovanjih v oranju, kasneje še na regijskih, kar jo je pripeljalo na republiško tekmovanje. Tudi tam je zmagovala in nato orala v skoraj vseh republikah nekdanje Jugoslavije. Največji uspeh je dosegla na državnem tekmovanju v Prištini, kjer je zasedla 3. mesto v ženski kategoriji. Tistih časov se rada spominja, pove, da je ta tovrstnih tekmovanjih nekoč sodelovalo več žensk kot moških. Sprva je tekmovala z navadnim plugom, kasneje s tekmovalnim.

Marija doda, da je sotekmovalci, med njimi je bilo veliko moških, nikoli niso podcenjevali. Tudi sicer je bila na njivah, ko je bilo potrebno komu kaj pomagati, v glavnem v moški družbi. “V tistih časih nisem orala samo doma, temveč sem tudi drugim nudila usluge oranja.”

Trenutno se več ne udeležuje tekmovanj v oranju, redno pa sodeluje na regijskih in državnih tekmovanjih v spretnostni vožnji traktorja in prikolice, ki ga organizira Zveza kmetic Slovenije. Leta 2009 je denimo tekmovala na svetovnem tekmovanju oračev v Tešanovcih. Kljub močni nevihti je zmagala.

Aktivna je tudi med gasilci

Dejavna je tudi v domačem gasilskem društvu, kjer je tekmovala v mladinski gasilski desetini. Velikokrat je gasilsko ekipo s traktorjem in prikolico vozila naokrog na tekmovanja, pomagala pri gradnji gasilskega doma, organizaciji prireditev in pri pogostitvi. Že več kot 32 let je članica Društva podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici. Sodelovala je tudi na drugih tekmovanjih; kot žanjica, pobiralka ali vezalka na tekmovanjih v žetvi, pri pripravi kisle juhe, rezancev, na kmečkih igrah, … Udeleževala se je številnih izobraževanj,  strokovnih ekskurzij, srečanj in podobno. “Marija Rožman je s srcem in dušo predana kmetica, ki se je celo življenje razdajala za svojo družino in kmetijo, vedno pa je našla čas tudi za delo, tekmovanja in druženje, tako v domačem gasilskem društvu kot v društvu podeželskih žena,” so med drugim zapisali v DPŽ Sveti Jurij ob Ščavnici.

In kaj ji pomeni naziv kmetice leta? “To je sicer velika čast, še vedno pa mislim, da si to priznanje kdo drug zasluži bolj kot jaz.”

Irena Ule: V časih, ko je kmetijstvo v negotovosti, ne vrzite puške v koruzo

Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je v svojem nagovoru na prireditvi poudarila, da je nujno, da kmečke ženske stojijo skupaj: »Slamnico je preprosto zlomiti, snopa pa ne moremo kar tako pretrgati. Držimo skupaj, ko je treba pomagati drugim in držimo skupaj, ko je treba iskati svojo pravico. Več nas bo, bolj bomo glasni, bolj nas bodo morali slišati.« Pozvala jih je, da v časih, ko je kmetijstvo v negotovosti, ne vržejo puške v koruzo: »Ostanimo ponosni na slovensko podeželje in našo tradicijo. Kmetijske organizacije si moramo izboriti pravico do opravljanja svojega poklica, za katerega še mnogi menijo, da ga delajo tisti, ki ne zmorejo končati šolanja. To govorijo tisti, ki ne vedo, da mora kmet skrbeti za živali, zemljo, mora vedeti, kaj je zdravo za ljudi. Kmetje se zavedamo, da je naložba v znanje najboljša naložba.«

Kmečke ženske igrajo pomembno vlogo v kmetijstvu, tudi pri upravljanju zemljišča, kulturne dediščine, kulture in jezika. Po podatkih Organizacije združenih narodov kar ena izmed treh zaposlenih žensk v svetu opravlja dela v kmetijskem sektorju. V Evropski uniji kar 30 odstotkov kmetijskih gospodarstev upravljajo ženske, ki uživajo manj pravic kot moški in se soočajo s spolno diskriminacijo. Pri nas delež žensk, ki so nosilke na kmetijskih gospodarstvih, narašča. Povečuje se njihova vodstvena vloga, vendar je tega še vedno premalo. Na Zvezi kmetic Slovenije menijo, da so kmetice še vedno premalo opažene in da bodo uspešnejše, če bodo stopile skupaj.