Danes ga poznamo kot Mariborski otok, tako ga imenujemo vse od leta 1930. Do takrat pa se je zanj uporabljajo ime Felberjev otok po Felber Andreju in njegovi ženi, ki sta bila takratna najemnika, kasneje pa je mestna občina najemno pogodbo iz leta 1906, odpovedala. Uradno odprtje kopališča beležimo 15. junija, ko se je zbralo 10.000 obiskovalcev.
Največje kopališče v državi
Z otvoritvijo je Mariborski otok postal največje in edino kopališče te vrste v Sloveniji. Razprostiralo se je na 50.000 kvadratnih metrih, na otoku pa so bili trije bazeni, 12 kabin in skoraj 600 omaric. Za kopanje so morali leta 1930 kopalci odšteti 3 dinarje, otroci le polovico. Ker pa so bile cene za prebivalce previsoke, so v drugi sezoni, cene vstopnic, znižali. Le dve leti kasneje je bila do kopališča vzpostavljena tudi avtobusna povezava. V dneh, ko je bila temperatura visoka, so na otoku beležili tudi 2000 ljudi.
FOTO: Pokrajinski arhiv Maribor
Porušen most
Leta 1933 je bila kopalna sezona slabša, prav tako pa se je zgodil za Maribor težek dogodek. Drava je močno narastla in porušila leseni most, ki vodi na Mariborski otok. Tako je bil dostop onemogočen, Mariborska mestna uprava pa je pristopila k projektu izgradnje novega, masivnejšega, železnega mosta, katerega so pričeli graditi leto kasneje. Med samo gradnjo novega mostu, so delavci naleteli na gadje gnezdo, v njem je bivalo 230 gadov. Gradnja je bila zaključena pred pričetkom kopalne sezone in stoji še danes.
FOTO: Pokrajinski arhiv Maribor
Zavarovan kot naravni spomenik
Mariborski otok je bil leta 1951 zavarovan kot naravna znamenitost, leta 1992 pa še kot naravni spomenik. Nekaj posebnega je tudi zaradi tega, ker je vzhodni del otoka poraščen z grmički, drevesi gabra, hrasta in bora, zahodni del pa je naseljen z gabrovim in bukovim gozdom. Na otoku je okoli 15 drevesnih in 20 grmovnih vrst. Poleg tega je tudi življenjski prostor številnih redkih in ogroženih živalskih vrst.
FOTO: Športni objekti Maribor
Prihodnost Mariborskega otoka v zraku
Mariborski otok, ki sedaj letno obišče več deset tisoč kopalcev, je v slabem stanju, v zadnjih letih so se opravila le najnujnejša investicijska dela, a prepotrebne so temeljite obnove. Čeprav so se že v preteklem letu pojavila namigovanja, da bo prenova že letos stekla v obliki javno-zasebnega partnerstva, tudi za letošnjo sezono skrbijo Športni objekti. V planu je prenova Otoka v naravno kopališče, za kar bi bilo potrebno odšteti okoli 4 milijone evrov.
