Mariborčanka Jerneja Senekovič se je odločila izpolniti svoje otroške sanje. Kontaktirala je eno izmed agencij, ki urejajo delo na ladji, dobila pozitiven odgovor in odšla novim zmagam naproti. Začela se je njena največja življenjska avantura.
»Želja po delu na ladji je v meni tlela že iz otroških let. S časom se je stopnjevala in v sebi sem vedela, da moram svoji avanturistični naravi dopustiti in dati te sanje. Zmeraj sem čutila, da nisem izživela svojih sanj, želj po novih izzivih, potovanju, hrepenenja po nečem novem, neznanem,« opisuje 25-letnica. O delu na ladji je veliko slišala od prijateljev, ki služijo denar na ameriških križarkah. Ob tem je prebrala veliko člankov in blogov. Mnenja so bila različna, a to ji je dalo še dodatni zagon, da si ustvari svoje lastno mnenje tako, da se prepriča na lastne oči.
Na ladji je opravljala delo masažnega terapevta in receptorja
Najprej je odšla na akademijo v London, kjer je pridobila potrebne certifikate za delo, kasneje pa jo je pot odpeljala v oddaljeni Sydney, kjer se je dogodivščina pričela na eni izmed Carnival cruise line ladij, imenovana Carnival Spirit. Opravljala je delo masažnega terapevte, najrazličnejše masaže, pa tudi nege obraza. Poleg tega je opravljala tudi receptorska dela.
V tem času je izpopolnila svojo znanje angleškega jezika, videla naravne lepote Avstralje in otoke v bližini.»Naše domače pristanišče je bilo Sydney, nato smo pluli po Pacifiškem oceanu, in se ustavili v različnih pristaniščih kot so Port Vila, Suva, Noumea, Mystery Island, Isle of Pines, Lifou. Pot nas je zanesla tudi na čudovit Fiji,« opisuje.
Vsi dnevi so enaki
»Delo na ladji se od dela na kopnem močno razlikuje. Način dela je preprosto drugačen. Vsekakor se moreš stvari naučiti hitro, biti zagnan, iznajdljiv in svoje delo moreš imeti rad. Za nas na ladji ne obstajajo dnevi kot so ponedeljek, torek…,« opisuje.
Obstaja namreč le dan, ko plujejo, dan, ko so v pristanišču in prvi dan vsakega križarjenja. Ni vikendov in tudi datumov ne. Čas na ladji se enostavno odvija drugače, a kot pravi, kmalu padeš v ta “ship life” in včasih se zdi kot da živiš na drugem planetu.
»Enostavno imam najboljše starše na svetu«
Jernejino odločitev so najtežje sprejeli starši: »Natančneje je to bila mama. Skrbelo jih je kako se bom sama znašla v tujem svetu, ampak sem jih hitro dobila na svojo stran, ko so videli mojo zagnanost in da mislim resno.« Podprla sta jo pri odločitvi. Zaveda se, da bi bilo brez podpore veliko težje, zato jima je zelo hvaležna. “Vem, da jima velikokrat ni bilo lahko, a na koncu smo se naučili komunicirati preko Skypa in Facebooka.”
Najbolj je pogrešala domačo govejo juhico
Na vprašanje kaj ji je bilo najbolj všeč, nam je v smehu odgovorila: »Dejstvo, da je hrana zastonj in pivo 1 dolar.Šalo na stran. Vsekakor delo z ljudmi, Avstralci so neverjetno prijazni, pozitivni ljudje. Zmeraj zbijajo šale in so zelo odprti in dostopni. Lahko trdim, da je Avstralija srečna država. Ljudje so me enostavno očarali in prevzeli.« A pogrešala je osebe, ki jih ima rada, domačo govejo juho, domačo posteljo in dobro turško kavo.
Navdušili so jo domorodci, ki živijo na otokih
V spominu ji je ostalo veliko stvari, od dela v spaju, prijatelji iz vseh koncev sveta s svojimi zgodbami, prav tako prekrasni otoki in kraji, ki sem jih imela priložnost videti. Jerneja je v nekaj mesecih namreč spoznala veliko ljudi, ki prihajajo iz Filipinov, Amerike, Anglije, Indije, Mehike, Italije in širnega sveta.
Navdušili so jo domorodci, ki živijo na otokih. Preživljajo se s prodajo kokosa, pletenjem kit, prodajo nakita, rut, oblačil in vodenjem izletov. »Živijo skromno življenje, brez telefonov, interneta, računalnikov. Vsak od nas bi trdil, da živijo v pomanjkanju. Vendar, ko jih pogledaš v oči in vidiš njihov nasmeh, ugotoviš, da so zadovoljni s tem kar imajo in so v sebi “živi” veliko bolj kot velika večina ljudi, ki imajo “vse” materialne dobrine.«
»Ljudje preveč živimo v strahu pred spremembami«
Meni, da nekateri ljudje niso zadovoljni s svojim življenjem, ampak se v strahu pred novim ne odločijo narediti koraka naprej. Zagotovo je delo na ladji izkušnja, v kateri zrasteš karierno in osebno. »Naučiš se samostojnosti in dejstva, da če si nekaj zares želiš, ni nobenih ovir. Sky is the limit,« poudarja. Njen nasvet za vse, ki se bojijo in dvomijo, ampak imajo v sebi vseeno željo preizkusiti nekaj podobnega: »Just do it! To je izkušnja, ki vas bo preprosto spremenila in v kateri boste zrasli na vseh področjih. Ne ozirajte se na mnenja sosedov, znancev in enostavno napišite svojo zgodbo.«
»Trenutno se s prihodnostjo še ne obremenjujem, seveda pa me moja avanturistična narava ponovne vleče novim pustolovščinam naproti. Ko bom vedela na kakšno, takrat dobite up-date,« ob koncu pove pozitivna Mariborčanka.
