Že v časih, ko je še hodil v službo, si je želel prehoditi tisoč kilometrov dolge poti, a mu služba tega ni dopuščala, saj ni dobil toliko dopusta. Sicer je veliko prehodil že od mladih nog, vsaj polovico vikendov je namreč preživel v hribih.

Po upokojitvi uresničil svoje sanje

»Po nastopu penzije leta 2013, sem imel dovolj časa, da si privoščim dolge pohode. Odpravil sem se na Jakobovo pot v Španijo. To je bila moja želja deset let, ko sem o omenjeni poti prvič bral v časniku,« opisuje Stanislav. Na pot je želel tudi, ker obožuje arhitekturo, zaradi gradu Ponferrada, ki je zadnji templjarski grad ter seveda zaradi same dolžine poti.

Ponferrada, grad vitezov templarjev

 

Jakobova pot se prične v Franciji in konča v Santiagu. Osnovna pot traja 784 kilometrov, a on je nadaljeval naprej do najbolj severnega dela Španije – Muxia. V 32-dneh je opravil 954 kilometrov. Na pot se je nameraval odpraviti sam, a je njegovi nameri slišal njegov prijatelj ter se mu želel pridružiti.

»Tako sva odšla oba!«

»Na pot se lahko odpravi vsak«

Stanislav meni, da lahko gre na omenjeno pot vsak, ki se znajde in odleteti z letalom. »Ko si enkrat tam ni težav, saj je pot dobro označena, tako dobro, da bi še slep našel«. Prav tako ni problem z prenočišči, ta so na poti dovolj pogosto, da se lahko ustaviš in prespiš. Spanja stanejo od 6 do 15 evrov: »Moreš imeti le spalno vrečo. Tudi z oskrbo vode ni problema. Nekatera nudijo le vzmetnico, drugje si lahko v skupni kuhinji tudi kaj skuhaš.«

»Če želiš se lahko sporazumeš z vsakim, a po vsakem pogovoru me bolijo roke in noge

Omenjeno pot je lani prehodilo 161.000 ljudi, od tega okoli 350 Slovencev. »Na tej poti hodijo ljudje iz vsega sveta. Ni se problem pogovoriti z vsakim, a po vsakem pogovoru me bolijo noge in roke. Če le želiš, se lahko razumeš z vsakim«. V zadnjem prenočišču, kjer je prespal, je bilo 20 postelj in ljudi 13-ih različnih narodnosti: »Tkejo se prijateljstva, tudi poroke.«

Ne šteje kilometrov, ki jih prehodi po ogledu znamenitosti

»Enkrat romar, vedno romar! To drži! Naslednje leto sem prehodil pot iz portugalske Lizbone v Španski Santiago. Pot je bila dolga 654 kilometrov. Preteklo leto pa sem se odpravil na pot Sv. Olafa na Norveško od Osla do Trondheima, ki je dolga 644 kilometrov«. Sam v poti ne šteje kilometrov, ki jih prehodi po mestih in ogledih znamenitosti, vedno govori le o dolžini začrtanih poti.

Letos se je odločil, da bo začel v Sloveniji, kjer imamo tri Jakobove poti. Prehodil je od madžarske meje do Ljubljane in od Ljubljane do Sv. Višarje. Preostane mi še pot od Obrežja Hrvaške do Trsta.

Konec Jakobove poti od Ljubljane je na sv. Višarjih v Italiji

Poleg omenjenih poti, letno opravi še vsaj 600 kilometrov krajših označenih pot. Ob koncu bralcem svetuje: »Kdor ima čas, naj se odpravi na pot, doživel bo marsikaj lepega. Poti niso težke so pa dolge. Prej poskrbite le za kondicijo. Pogumno!«