Na 4. redni seji MO Maribor je v času namenjem pobudam in vprašanjem spregovoril mestni svetnik Josip Rotar, ki je opozoril na nevarnosti kolesarskih stez v naši občini. Kolesarske steze so namreč ponekod od peš cone ločene z granitnimi kockami ali drugimi mejniki, kar predstavlja veliko nevarnost za kolesarje, tam se dogajajo tudi prenekatere nesreče oz. padci kolesarjev.
Rotar je na mestni seji izpostavil šest glavnih vpadnic, po katerih se vozi največ ljudi oz. ob katerih živi največ prebivalcev in predstavljajo nek potencial za nadaljnji razvoj. Na njegovem spisku so se tako znašle Titova cesta, Cesta proletarskih brigad, Pobreška cesta, Kardeljeva cesta in Čufarjeva ulica ter Oreško nabrežje. Poudaril je tudi, da so v mestu nevarni tudi prenekateri nevarni nakloni in neprimerni zavijalni radiji, ki bi morali biti v mestu, ki si želi v prihodnje delati na izboljšanju kolesarske infrastrukture.
“Potrebna bi bila postopna preplastitev in odstranitev vseh potencialno motečih elementov. Poleg granitnih kock, visokih robnikov in valovitih odsekov tudi stebri javne razstvetljave, znaki, in podobno,” poudarja Josip Rotar.
Poziv odgovornim naj se usedejo na kolo
Kolesarska infrastruktura v Mariboru, kljub nekaterim ureditvam tako še vedno peša. Velikokrat se zgodi, da mora kolesar stopiti iz kolesa, da lahko pritisne na semaforno tipko ter nato odkolesariti do spusta iz pločnika, ponekod so križišča ustvarjena tako, da predstavljajo veliko nevarnost za kolesarje in še veliko več. Zato je Rotar tudi na seji mestnega sveta predlagal, da se odgovorni za infrastrukturo, načrtovanja in ureditve lotijo nekoliko drugače. “Moja pobuda na mestnem svetu je bil poziv odgovornim, da se s kolesom odpravijo na terenski ogled, ker verjamem, da ljudje, ki se izključno vozijo z avtomobilom in sedijo v pisarnah, ne morejo razumeti razsežnosti teh problemov,” pove Rotar.
Kot še pojasnjuje, so prav to problemi, zaradi kateri Maribor ne more razvijati vseh svojih potencialov. “In te neverjetne ovire se na kolesarskem omrežju pojavljajo že predolgo, tako da, dokler bo infrastruktura za normalno kolesarjenje tako slabo urejena, ne moremo pričakovati izboljšanja kulture in obnašanja v prometu,” pojasnjuje Rotar ter doda, da tako tudi ne gre pričakovati bistvenih sprememb potovalnih navad. “V prometu bi lahko imeli večji delež kolesarjev, ker ima mesto ugoden relief in poselitev mesta. 80 odstotkov prebivalcev živi v radiju treh kilometrov od centra mesta, po drugi strani pa imamo najvišjo stopnjo srčnih bolezni in samomorov v državi,” še doda. Prav tukaj namreč vidi ureditev kolesarske infrastrukture kot veliko širši projekt, kot ukrep okoljske in socialne politike za dvih kakovosti življenja vseh prebivalcev v mariborski občini.
Mariboru dober milijon in pol za kolesarske steze
A morda se bo kolesarska infrastruktura že v kratkem prilagodila potrebam kolesarjem. Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki upravlja z evropskimi strukturnimi skladi in kohezijskim skladom, je namreč občini Maribor odobrila 1,6 milijona evrov za projekt ureditve kolesarske infrastrukture med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi v Mariboru. Namen projekta je tako izgradnja primerne kolesarske infrastrukture, sprememba potovalnih navad ter zaustavitev rasti avtomobilskega prometa.
V sklopu projekta bo urejenih 17 kilometrov kolesarskih povezav, tako glavne poti kot potrebne navezovalne infrastruktura med Teznim in Taborom, Razvanjem in mestno četrtjo Ivan Cankar ter Studenci in Pobrežjem. Ob tem bodo med gradnjo prestavili še nekaj ovir, predvsem stebrov in komunalnih vodov, ter uredili potrebne navezave v križiščih, postavili pa bodo tudi potrebno urbano opremo. Tako da stvari se premikajo, a upajmo, da nevarni odseki tudi tokrat ne bodo spregledani.
