Ob njegovem velikem jubileju ga je v Domu Danice Vogrinec, kjer je sedaj nastanjen eno leto, obiskala ekipa Drame SNG Maribor in vodstvo Doma. Kultni igralec in feljtonist je z iskrico v svojih modrih očeh razrezal torto, ter se z veseljem spominjal svojih mnogih let na odrskih deskah.
Kariero je začel v Kopru, pot ga je kmalu zanesla v Maribor
Svojo kariero je Klasinc po Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani po naključju začel v Kopru. Tja se odpravil na obisk, prejel povabilo, da nastopi v predstavi in odločil se je, da ostane. »V Kopru je marsikdo prvič v življenju z odra zaslišal slovensko besedo. Ljudje so bili navdušeni,« razlaga Klasinc in doda, da so primorsko gledališče s petimi zaposlenimi nato nenadoma zaprli. Tedaj se je igralec podal na Ptuj.
»V ptujsko gledališče me je povabil Emil Frelih. Pri eni predstavi me je nato opazil Vladimir Skrbinšek in mi rekel, da naj grem z njim v Maribor,« opisuje Klasinc. Tako se je leta 1956 začela pisati njegova 30-letna zgodba v mariborski Drami. Pravi, da je tam nastopal z ekipo zvezdnikov. V teatru so igralsko ekipo v tistem času sestavljali Angelca Jankova, Jože Mlakar, Arnold Tovornik in kmalu še Rado Pavalec, ki je danes prav tako prišel voščiti svojemu sodelavcu in prijatelju iz mlajših let.
Ni maral »zateženih« vlog
Legendarni igralec je v treh desetletjih svojega ustvarjanja odigral okoli 130 vlog, med drugim je nastopal tudi v operah in operatah, bil je feljtonist na Radiu Maribor in priljubljen filmski igralec. Nastopil je denimo v filmih Jara gospoda, Vdovstvo Karoline Žašler, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Veselo gostüvanje. Leta 1974 je prejel Borštnikovo nagrado za vlogo Kadivca v Partljičevi komediji Ščuke pa ni.
Njegova skrivnost za dolgo in srečno življenje je po njegovih besedah to, da »se vedno obkrožaš le s pozitivnimi ljudmi.« Na tak način je izbiral tudi svoje vloge, pravi, da ni maral »zateženih« vlog, najmanj ljuba pa mu je bila vloga ljubimca, ki jo je odigral le enkrat. »A to ne velja za zasebno življenje,« se namuzne Klasinc.
Poročen je bil 58 lepih let
Janez Klasinc je bil 58 let poročen z italijansko operno pevko Ondino Otto Klasinc, ki je preminila pred tremi leti in igralcu v srcu pustila veliko praznino. Njuno zgodbo pove z drobnim nasmeškom, oči se mu zasvetijo. »Ondina je takrat potovala po vsej Evropi in nekega večera je nastopila tudi v Mariboru. Bila je močno prehlajena in je predstavo želela odpovedati. Ker pa je prišlo v Maribor polno avtobusov Avstrijcev posebej zato, da bi videli nastopati njo, je vseeno obljubila, da bo igrala. V tretjem dejanju ji je postalo slabo in zastori so se takoj spustili. Spraševati so začeli, ali je v dvorani kak zdravnik.«
Klasinc se je javil na pomoč, saj je iz Kopra znal malo italijansko in je lahko govoril s svojo bodočo ženo, ki takrat še ni obvladala slovenščine. Uredil ji je zdravstveno pomoč in jo peljal do doma, nato jo je dva meseca vsak dan obiskoval, dokler nista ugotovila, da lahko skupaj kar ostaneta. Poročena sta ostala 58 srečnih let.
Na oder bi se še vrnil
Najljubše vloge so bile Klasincu komedije, najbolj je zaslovel po monodrami Debele zgodbe Petra Fuleža, ki jo je napisal Jura Kislinger. To predstavo je odigral več kot 100-krat; gre o starem partizanu, ki razlaga tudi o tem, kako je danes vse zanič. Klasinc se pošali, da je ta zgodba dandanes še bolj aktualna, kot je bila takrat.
Oder ga je povsem zasvojil in povedal je, da bi se na teatrske deske takoj vrnil, če bi mu le noge bolje služile. Njegov opus uživa globoko spoštovanje vseh umetniških ustvarjalcev pa tudi ostalih Slovencev, ki se ga z veseljem spominjajo. Današnji dan je obeležil s torto in nazdravil s šampanjcem, ob tem pa dejal: »Se vidimo, ko jih bom praznoval sto!«