Danes se je v Žitečki vasi v Občini Duplek odvila svečana otvoritev novega vrtca. Otroci so sicer prostore novega vrtca pričeli uporabljati v začetku septembra. Omenjen vrtec je bil prepotreben, saj so v zadnjih časih beležili izreden porast priseljevanja. S sanacijo, vredno 1,2 milijonov evrov, so dobili 850 kvadratnih metrov neto novih površin in pridobili štiri oddelke.

V pritličju in nadstropju so umeščene skupno štiri igralnice s sanitarijami in garderobami ter izhodom na pokrito teraso.

Đano Novak, ravnatelj je ob otvoritvi dejal: »Pred več kot 40 leti se je v Zgornjem Dupleku začela izvajati predšolska vzgoja, v teh letih se je izvajalo veliko zanimivega in predvsem uspešnega dela. Danes je v naših vrtcih več kot 250 otrok v 14 oddelkih. V celotnem zavodu pa že 740 otrok in 120 zaposlenih.« Povedal je, da je izgradnja vrtca zahtevala trde temelje, veliko organizacije, sposobnosti in potrpljenja.

»Živimo in delamo v posebnih časih, v meni izžareva veselje in ponos, da sem lahko del uspešne zgodbe in obljubim, da se bo nadaljevala, saj si to zaslužijo naši otroci. Pri tem nas ne bo ustavil nihče, niti nadležni virus ne.«

»Živimo in delamo v posebnih časih, v meni izžareva veselje in ponos, da sem lahko del uspešne zgodbe in obljubim, da se bo nadaljevala, saj si to zaslužijo naši otroci. Pri tem nas ne bo ustavil nihče, niti nadležni virus ne,« je dejal.

Državni sekretar Damir Orehovec je povedal, da je potrebno pohvaliti tudi starše in krajane: »Pomembno je, da svoje otroke vpisujete v vrtec in šole v kraju, kjer živite. To je pomembno zato, da kraj lahko živi in se razvija. In tukaj ste zelo dober zgled.«

»Ta stavba ne bi postala vrtec brez otrok, šele oni so v prostore vnesli življenje«

Vzgojiteljica Mateja je dejala, da se spominja, kako je dve leti nazaj na tem mestu stala na igrišču: »V glavi smo si slikale podobo novega vrtca. Nestrpno smo čakale na začetek gradnje. Danes imamo svetel in prostoren vrtec, lepši kot smo si ga predstavljali. Z nami so čakali in se veselili tudi otroci, ki so brez težav sprejeli vrtanje in dejstvo, da nismo mogli uporabljati igrišča. Nič jim ni bilo pretežko. Sami so postali pravi arhitekti, ko smo spoznavali, kako se gradijo hiše. Ugotovili so, da so srečni, da živijo v takšnem okolju.«