Potem ko so več evropskih držav v zadnjih mesecih in tednih zajeli  protesti kmetov, ki so nezadovoljni zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, določenih na ravni Evropske unije, se, kot kaže, ponovo organizirajo tudi nezadovoljni slovenski kmetje. Ti so protestirali že v lanskem letu, še najbolj odmeven protest je bil konec aprila, ko je več tisoč kmetov in njihovih traktorjev napolnilo Ljubljano. 

Kmetje iz osrednjih Slovenskih goric so protest pripravili danes zvečer. Z okoli 30 traktorji  so se zbrali v Zamarkovi ob glavni cesti Maribor - Lenart  in se nato odpravili na protestno vožnjo v smeri Lenarta do Benedikta in nazaj. Povedali so nam, da so se zbrali samoiniciativno in da si želijo večjo angažiranost Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije. 

[[image_1_article_62938]]

[[image_3_article_62938]]

V nadaljevanju objavljamo njihove zahteve: 

ZAHTEVE KMETOV

1.            Uvedba bonitetnih točk zemljišč nazaj po starem sistemu (vsa naša zemljišča so dobila višje bonitetne točke, kar v  praksi pomeni, da bo tudi prispevek KGZS večji, naj dajo možnosti pritožb in realne ocene K zemljišč)

2.            Prevetritev OMD plačil po GERKih ne pa na splošno in naj bodo javno objavljena (OMD je trenutno odmerjen po regijah, prav tako nekateri veliki na vzhodu dobivajo OMD, drugi, ki so 100x na slabšem, pa ne, sistem naj gleda po GERKIH, ne pa na splošno, vse to jim že SOPOTNIK omogoča). Enkrat za vselej oceniti vsako parcelo posebej in na podlagi realnih kazalnikov (možnost obdelave, strmina, velikost parcele, itd)  določiti višino OMD plačil.

3.            DEGRESIJA, prerazporeditev od velikih k malim (večje kot imaš površine, cenejša je obdelava na HA, zato bi morali dodatno spodbujati kmetije do 40ha. Trenutno so samo mali nekaj dobili in pa največji.)

4.            Ukiniti kavč kmete, tisti, ki zemljo obdeluje naj dobi subvencije (še vedno je v SLO 15.000 lastnikov, ki imajo zemljo oddano in vlečejo subvencije, naj dobi pomoč tisti, ki dejansko dela. To se lahko vidi iz SOPOTNIKa ali z drugimi dokazili..npr lastništvom mehanizacije ali pa računi za izdan produkt)

5.            Spremeniti politiko najemanja skladove zemlje (trenutna politika tistim, ki že leta najemajo zemljo, daje prednost. Tako noben mlad ali nov kmet ne pride do zemlje, naj bo recimo v območju max zakup 10ha, nato spet 10ha…tako bi imeli večje število kmetov, ki dejansko rabijo zemljo)

6.            Uvedba masnih bilanc  (naj ima slovenska hrana slovensko poreklo, ne pa da lahko trgovci pod slovensko prodajajo karkoli, ker tudi sistem nadzora ne deluje)

7.            Kjer država/občina uvede omejitve na kmetijski zemlji, npr. varovalni pas voda 15m, vodovarstveno območje, območje daljnovodov itd…zagotoviti državno financiranje  (to je stvar skupnega dobrega, tam naj vsa skupnost financira ne pa zgolj iz kmetijskega denarja).

8.            Po zgledu Francije uzakoniti pravico do kmetovanja (kmet obdeluje krajino in skrbi za to, da sploh še kdo živi na podeželju, takemu kmetu je treba dati pravico pred priseljenci, pred mukanjem živali in pred hrupom kmetijskih strojev)

9.            Električne omrežnine prestaviti na 30min blok (trenutni sistem omrežnin je nastavljen tako, da bodo ravno kmetje, ko prižgejo puhalnik, šrotar, črpalko, molzni stroj, pralni avtomat) plačevali visoko omrežnino, čeprav ti stroji ne tečejo dolgo imajo pa špice pri zagonu. Porabe elektrike nimajo veliko, sistem omrežnin jih bo pa kaznoval …

10.         Ureditev vodnih pasov na način, če se prepove obdelava, naj kmet zato dobi odškodnino … (Ukinitev vseh obvodnih pasov ob vseh jarkih in potokih, saj večinoma služijo kot izsuševanje površine in ne kot nek stalen vodni vir, saj so večino časa suhi razen ob nalivih. Ob rekah pa Max. 5 m pas. Brez omejitev obdelave okrog vodotokov, kot je bilo do sedaj.)

11.         Gospodarjenje z zvermi naj pride nazaj pod lovsko zvezo, ne pod zavod za gozdove.

12.         Izplačila subvencij v istem letu, kot je subvencijsko leto oziroma za to določiti datum, do kdaj bodo ta izplačana.

13.         Umakniti pogojenost, da mora biti 4% ornih kmetijskih zemljišč namenjenih obvezni prahi.

14.         Možnost ureditve statusa kmetije tako, da ni težav pri prevzemih kmetije na novega nosilca. (Problem fizična oseba z dejavnostjo, naj bo KMG-MID kot matična številka podjetja, kar bi rešilo ogromno birokratskih zapletov pri prevzemu kmetije.)

15.         Vzpostavitev finančnih instrumentov za vse kmete (ugodna dolgoročna posojila, delno ali v celoti jamstvo države za investicije, za nakup zemlje, itd.)

16.         Poenostavitev okoljskih ukrepov in subvencijskih izplačil. Vedno strožja okoljska pravila, ki onemogočajo normalno kmetovanje. Na drugi strani uvoz poceni hrane iz tretjih držav, ki ne dosega naših standardov EU. Ukrepe zastaviti tako, da bodo kmetije konkurenčne na trgu in imele možnosti normalnega razvoja ter življenja na kmetijah.

17.         Glavni posevek naj bo določen od časa setve do časa spravila oziroma do tehnološke zrelosti. Ni smiselna časovna omejitev glavnega posevka za obdobje med 1.5. do 31.7. v tekočem letu za posevek, ki je dlje časa na njivi v tem obdobju.

18.         Ureditev dostojnega plačila za upokojene kmete. Kmetje se ob upokojitvi znajdejo v težkem finančnem položaju zaradi nizkih pokojnin. Potisnjeni na sam socialni rob družbe in pahnjeni v odvisnost mlade generacije na kmetijah.

19.         Ukinitev sopotnika za nadzor. Kljub temu se vloge ne rešujejo hitreje, kmetje smo kot hlapci nadzorovani na vsake dva do tri dni. ZAUPANJE v delo kmetov in določitev normalnih pogojev kmetovanja bo doprineslo več, kot pa stalen nadzor in gore birokracije, ki vsako leto prispeva k zmanjševanju števila kmetijskih gospodarstev.

20.         EU razpisi in dodeljena sredstva. Sredstva, namenjena za investicije in posodobitve kmetijskih gospodarstev, dodeliti tako, da bodo sorazmerno z deleži obdelave kmetijske zemlje. Torej če kmetijska podjetja obdelujejo 4% vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, naj bo za njih razpisanih 4% sredstev od celote, ostalo pa za kmetije. Tako bi bilo bistveno več kmetov deležnih razvojnih sredstev na razpisih.

Že včeraj, na prvi dan sejma kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech, so se kmetje s traktorji zbrali v Celju, za danes zvečer pa je bil protest napovedan tudi v Murski Soboti. 

[[image_2_article_62938]]

Medved: Če pogajanja z državo ne bodo uspešna, se bodo protesti kmetov raširili po vsej državi 

Slovenski kmetje si želijo  nadaljevanje pogajanj z vlado oziroma Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter rešitev spomladi podanih protestnih zahtev. Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, nam je povedal, da se bodo naslednji torek, 6. februrja, srečali s predstavniki ministrstva in nato pogajanja nadaljevali 15. februarja. "V kolikor pogajanja ne bodo uspešna, se bodo protesti kmetov širili po vsej Sloveniji."

[[image_4_article_62938]]

Medved je glede zahtev kmetov še dodato pojasnil: "Okoljske zahteve je potrebno nemudoma prilagoditi, da bodo kmetje lahko normalno kmetovali. Prav tako zahtevamo umik neproizvodnih površin, torej tiste 4 odstotke prahe, na katere ne smemo sejati rastlin za prehrano ljudi in živali. Zahtevamo še prepoved uvoza žita in poceni živil iz Ukrajine ter umik trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami, ki kmeta postavlja v nekonkurenčni položaj. Umakniti je potebno zeleni prehod, ki se izvaja na plečih kmetov, in spremeniti evropsko zakonodajo na način, da bo dana prednost pridelkom evropskim kmetom pred uvozom hrane dvomljivega porekla iz tretjih držav. Pesti nas tudi zahtevan odmik škropljena in gnojenja od vodotokov prvega in drugega reda (15 oziroma 5 metrov), ki ga je potrebno spraviti v evropske tirnice (5 in 3 metre). Slovenski kmetje imamo samo 800 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca in smo za Malto druga država z najmanjšimi površinami. Na ta način bi izgubili kar 8 tisoč hektarov zemlje, česar ne smemo dovoliti."