Z obnovo habitatov in razglasitvijo Ormoških lagun kot naravnega rezervata se je ta slovenski naravni rezervat uvrstil med finaliste tekmovanja za prestižno mednarodno priznanje – Natura 2000. Na nekdanjih površinah Tovarne sladkorja Ormož je namreč danes zrasla prava naravna oaza, v kateri je mogoče opazovati številne živalski vrste. Dvoživke, vodne in obvodne ptice, vodni bivoli, žuželke …
Naravni rezervat, ki se nahaja dobro uro vožnje iz Maribora, je tudi odlična izhodiščna točka za družinski izlet. Podate se lahko po označenih poteh ob bazenih in se ustavite v odsluženih ladijskih kontejnerjih, ki so spremenjeni v opazovalnice. Če se odpravite v Ormoške lagune, tako nikar ne pozabite na dober daljnogled. Po krožni poti ob Ormoških lagunah dospete tudi do učilnice na prostem, kjer lahko v majhnem ribniku najdete dvoživke različnih vrst, v obilje življenja pa boste našli tudi v številnih hotelih za žuželke.
Zgodba tovarne, ki je postala oaza življenja
»Tovarna sladkorja Ormož (TSO) je pričela z obratovanjem leta 1979. Odpadne vode, bogate s hranili, ki so se zbirale v bližnjih bazenih, so prav kmalu pritegnile številne vodne ptice, saj so slednji zanje pomenili optimalno prehranjevališče. V 90-ih letih sta DOPPS in TSO, katere večinski lastnik je bil nizozemski Cosun, v bazenih Ormoških lagun s skupnimi močmi opravila nekaj naravovarstvenih akcij, med katerimi velja še posebej omeniti ureditev gnezdišča za navadno čigro in rečnega galeba – postavitev prvih gnezditvenih splavov,« zgodbo rezervata predstavijo v projektu LIVEDRAVA, v sklopu katerega se trudijo za obnovo rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji.
Kasneje je tovarna zaradi reforme Evropske unije zaprla svoja vrata, vodstvo pa je zatem območje bazenov, ki obsega 60 hektarjev, podarilo Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki se je zavezalo, da bo vzpostavilo naravni rezervat in poskrbelo za varstvo ptic. Uspešno so pridobili projektna sredstva, obnovili habitate, uredili nov dotok vode in začeli z uresničevanjem naravovarstvenega upravljanja območja.
»Nekaj ornitologov nas je z Ormoškimi lagunami dobesedno zraslo in smo se dobro zavedali, kaj pomenijo za ptice, njihovo selitev in Slovenijo. Ko jim je grozil propad, smo vložili vse napore in postavili na kocko marsikaj, da bi jih rešili. Vem, da so to našo odločenost in iskrene namene prepoznali lastniki in tako so naše sanje lahko postale resničnost. Pot do rezervata pa je bila še dolga in vse prej kot lahka,« je ob razglasitvi Ormoških lagun kot finalista za nagrado Natura 2000 povedal direktor DOPPS in vodja projekta renaturacije lagun Damijan Denac. Naravni rezervat Ormoške lagune danes zavetje nudi trstu, rogozi, gnezdečim kostanjevkam, močvirskim martincem, obsežni skupini vodnih bivolov ter številnim drugim živalskim in rastlinskim vrstam.
Ormoške lagune slovijo tudi mednarodno
Evropska komisija je zaradi edinstvene in izjemno uspešne obnove habitatov Naravnemu rezervatu Ormoške lagune podelila posebno priznanje, projekt pa uvrstila med finaliste letošnjih nagrad Natura 2000. Ormoške lagune se tako v kategoriji Varstvo narave kosajo v sedmimi projekti celotne Evrope, za svojega favorita pa lahko na naslednji povezavi glasujete tudi sami.
Ormoške lagune se tako v kategoriji Varstvo narave kosajo v sedmimi projekti celotne Evrope, za svojega favorita pa lahko na naslednji povezavi glasujete tudi sami.
»S tem projektom smo pokazali alternativo preživelim konceptom. Ohranili smo naravo in jo namenili v izobraževalne namene. Ustvarili smo delovna mesta in pomagali k prepoznavnosti občine, regije in države. Vse to je javni interes. In pri vsem tem smo plačali socialnih transferjev in davkov več, kot je vložila v projekt RS. Torej smo poleg vsega še malo napolnili proračun. Naj bo vaš glas za ta projekt tudi sporočilo, da problemov sveta danes – klimatska kriza, biodiverzitetna kriza, »nove bolezni« itd. – ne moremo reševati z enakimi načini, ki so probleme povzročili – z neskončnim izkoriščanjem narave,« je še povedal Denac.
