Vsak mesec se pred klavnico v Košakih zberejo dvakrat ali trikrat, zgodilo se je že, da so pred vrati stali vsak dan, ves teden. Tovrstna zborovanja imenujejo vigil, kar pomeni srečanje enakomiselnih posameznikov pred klavnico, da so priča živalim, ki so ubite za prehrano ljudi. »Smo mirni, živalim damo ljubezen in sočutje ter dokumentiramo grozljivo krivico, ki se jim dogaja. Želimo da na tak način ljudje vzpostavijo povezavo med hrano na njihovih krožnikih in posamezniki v klavnici,« so zapisali organizatorji na vabilu na dogodek.
Želijo pritegniti pozornost
Eden od aktivistov in soorganizator vigila Denis Stojko pravi, da gre v glavnem zato, da bi ozaveščali ljudi, kaj se počne z živalmi: »Da morajo živali umreti, da lahko ljudje jejo, čeprav to ni potrebno. Tukaj smo zaradi tega, da bi dvignili pozornost, in bi ljudje začeli o tem razmišljati. Niti zavedajo se ne, za kaj gre – klavnico imamo sredi mesta, ljudje se vozijo in hodijo mimo in ignorirajo dogajanje tukaj. Mi smo tukaj zaradi živali in ozaveščanja, zgodbe v klavnicah so namreč brutalne in katastrofalne.«
Pozornost pa zagotovo pritegnejo. Prav danes se je primerilo, da je starejša občanka v bližnje zabojnike Snage peljala smeti in opazila tihe protestirajoče. Brez pomislekov je izstopila iz svojega vozila, preplavila so jo čustva in jok, češ da tudi sama ne podpira mesne industrije. »Meni ni prav, da se tako nehumano ravna z živalmi. Ampak moramo s tem živeti, tako so nas vzgajali, da je to normalno, ampak meni to ni normalno,« je dejala v solzah.
Stojko je izpostavil, da jih večkrat kdo od mimoidočih vpraša, kaj počnejo, zakaj so tam. Večina ljudi bi naj njihove poglede sprejemala z zanimanjem: »Vse se trudimo delati na nevsiljiv način. Le če oseba pristopi sama, potem se z njo pogovarjamo, sicer ne.«
Doseči želijo konec mesne industrije
Kljub temu, da se aktivisti pred klavnico zbirajo pogosto, klavnice Košaki to naj ne bi motilo: »V klavnici z nami nimajo težav, če se držimo na strani, kot smo dogovorjeni. Več problemov predstavljamo kmetom, ker ne razumejo, kaj je naš namen. Naš namen ni njih spraviti v slabo luč, saj niso oni krivi, da je svet takšen, kot je,« razlaga Stojko. Za komentar smo prosili tudi vodstvo klavnice, a izjave zaradi odsotnosti direktorja nismo mogli dobiti.
Člani gibanja Animal Save pri svojem aktivizmu niso kompromisni. O izboljšanju pogojev v klavnicah se ne želijo pogovarjati, saj bi si želeli slednje v celoti izkoreniniti: »Nismo tukaj, da bi bili boljši pogoji, tukaj smo, da se to več sploh ne bi dogajajo,« pojasni Stojko.
Kako spreobrniti 90 odstotkov prebivalstva?
V kolikor lahko javno mnenje razberemo iz reakcij na socialnih omrežjih, je videti, da širša populacija veganom ni naklonjena. Vse od raznih šal pa do žalitev; gre morda za to, da je tako zakoreninjene tradicije težko premakniti?
»Zavedati se moramo, da 90 odstotkov populacije uživa meso in se ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati resnice in so zato enostavno agresivni proti temu, kar mi delamo, proti našemu gibanju. Se pa zadeva vsekakor premika v pravo smer,« meni Stojko.
Eden izmed projektov, ki jih izvaja društvo Animal Save Maribor je Kocke resnice. Gre za projekt, kjer člani društva na ulicah pripravijo prenosne računalnike in televizijske ekrane, na katerih predvajajo posnetke iz klavnic.
Na svoji aktivistični turneji sta se ustavila še v Sloveniji
Mariborskim borcem za pravice živali sta se danes pridružila tudi Avstralca, ki svoje nazore predstavljata z imenom »That Vegan Couple« (tisti veganski par) in sta v svetu (v določenih krogih) postala že precej znana. Natasha in Luca sta na aktivistični turneji po vsem svetu; o Sloveniji menita, da ni drugačna od preostalega sveta. »Situacija v Sloveniji je podobna situaciji živali po vsem svetu – povsod so izkoriščane: za hrano, naša oblačila, za zabavo, na njih testirajo kozmetične produkte… V človeški naravi je izkoriščanje živali za naš profit, kar ni drugače v Sloveniji.«
Zakonodaja je sicer na naših tleh vseeno veliko bolje urejena in na določenih področjih živali ščiti bolj, kot kje drugje na svetu, a je tudi pri nas moč opaziti trend veganske prehrane – tako iz stališča zdrave prehrane, kot tudi zaradi moralne zavesti. Stojko pravi, da se ta trend vse bolj izraža tudi v Sloveniji, oziroma v Mariboru: »Porast veganov se zelo pozna. Ponudba tovrstne prehrane je vse večja, rastlinski produkti na trgovinskih policah zelo pomagajo, da se ljudje bolj odločajo za to, namesto za meso. Vse več je ozaveščenosti in moralnosti, vseeno pa ni dovolj hitro.«
Prevzemajo glas živali
Avstralski veganski par je mnenja, da bi se v svetu lahko zgodilo, da bi bilo prehranjevanje z mesom nekoč popolnoma opuščeno: »Če pogledoma preostala gibanja za socialne pravice, se je razlika prav tako zgodila sčasoma. Imeli smo suženjstvo, ženske in temnopolti niso smeli voliti, geji so bili brez pravic – če so bile dosežene spremembe na teh področjih, lahko sčasoma dosežemo tudi spremembe zaradi gibanja za pravice živali. Spremembe so že opazne, veliko ljudi se že odloča za vegansko prehrano in več je aktivistov.«
Trend veganstva pripisujeta tudi porasti produktov, za katere živali niso rabile trpeti. »Veliko je ponudbe hrane, ki je tako dobrega okusa, da tudi mesojedci ne bi opazili razlike. Ogromno je denimo veganskih sirov ali mesa, ki je enake teksture, kot produkti živalskega izvora, zato lahko okuse, ki smo jih navajeni, zamenjamo za rastlinske.«
»Mar nam mora biti za naš planet«
»Razmišljati moramo začeti tudi o okolju, saj je mesna industrija eden od največjih razlogov za uničevanje okolja. Četudi nam ni toliko mar za živali, nam mora biti mar za naš planet, naš edini dom. Naše odločitve morajo biti boljše, saj ne živimo individualnih življenj v svojem malem svetu. Živimo na skupnem planetu in vse, kaj počnemo, ima vpliv na vse ostale ljudi na svetu. Začeti moramo delati skupaj, kot človeška vrsta, kot ljudje, ki jim je mar za boljši jutri,« pravi Natasha.
Ključno sporočilo aktivistov je, da želijo, da bi razširili svoje sočutje na vsa živa bitja, ne le na svoje ljubljenčke. Pozivajo, da posamezniki svoja dejanja uskladijo s svojo etiko.
