V preteklih mesecih je v naših koncih precej odobravanja požela novica, da je interdisciplinarni program Farmacija na Univerzi v Mariboru prejel zeleno luč. Pri tem ne gre le za veselje na Univerzi v Mariboru ter novo priložnost za dijake, ki se odločajo, kam in kako naprej, temveč gre za pomembno novost za celotno regijo. Večjo, kot je videti na prvi pogled.

Zelena luč – da, kako pa naprej?

Kaj »zelena luč« za mariborski študij farmacije sploh predstavlja? Slednje pomeni, da je program prijavljen po najvišjih kvalitetnih standardih, ki so prestali tako presojo obeh fakultet soprijaviteljic – torej Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Medicinske fakultete, kot presojo organov Univerze v Mariboru.

Postopek priprave dokumentacije novega programa je tako zaključen, vloga pa oddana na Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki v Sloveniji skrbi za izvedbo postopkov akreditacije študijskih programov.

»Akreditacija s strani NAKVIS predstavlja presojo kvalitete vsebine pripravljenega programa. Poleg akreditacije je za vpis na nov študijski program potrebno zagotoviti še financiranje študija v okviru uredbe o financiranju študijske dejavnosti,« pojasnjujejo na Univerzi v Mariboru ter dodajajo, da je študijski program že umeščen v načrt za izobraževalne dejavnosti med letoma 2025 in 2028, s čimer financiranje sicer še ni zagotovljeno, je pa to neposredna podlaga za pogajanja z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje.

»Ko bosta torej zagotovljena oba pogoja (akreditacija programa s strani NAKVIS in zagotovitev financiranja s strani MVZI), bomo lahko študijski program na UM tudi razpisali. Če se bo to zgodilo do decembra 2024, bomo študijski program lahko umestili v razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2025/26, ko bi lahko vanj vpisali prvo generacijo študentov na UM,« dodajajo na Univerzi v Mariboru.

Prelomna točka za regijo

Ob obetu novega študijskega programa se pojavi tudi vprašanje, kakšen je oziroma bo pomen programa za zadržanje strokovnjakov na področju farmacije v Sloveniji in zlasti v Vzhodni kohezijski regiji ter koliko »lokalnega kadra« bo zaradi tega lahko ostalo doma?

»Sam študijski program predstavlja pomemben kamen v mozaiku, da slednje zagotovimo. Hkrati z razpoložljivostjo kvalitetnega študijskega programa je namreč potrebno zagotoviti primerne zaposlitvene priložnosti,« pojasnjujejo na Univerzi v Mariboru in nadaljujejo:

»Področje farmacije je gotovo med najbolj perspektivnimi, kar se tiče zaposlitev, to pa se bo v prihodnje še izboljšalo, če pogledamo novo uvedeno brezšivno skrb v kliničnem okolju ter velike investicije farmacevtske industrije v Sloveniji – poleg velike naložbe v Lendavi se obetajo velika vlaganja tudi v drugih delih Slovenije.«

»Vsekakor je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da si vsi perspektivni študenti iz vzhodnega (manj razvitega) dela države ne morejo privoščiti študija v Ljubljani,« še dodajajo na Univerzi v Mariboru ter izpostavijo: »To predstavlja še bistveno večji potencial za razvoj regije, saj bomo končno lahko poleg študijev splošne in dentalne medicine na UM zajeli tudi del populacije, ki je usmerjen v področje farmacije, a so do sedaj morali pristati na druge izbire.«

Vseeno velja opozoriti, da je interesentov za študij farmacije v Sloveniji veliko, kljub temu, da bo tovrsten študij kmalu na voljo tudi v Mariboru, pa vsi, ki bi želeli študirati, še vedno ne bodo dobili mesta.

V ospredju predvsem sodelovanje z gospodarstvom

Pomen obetajočega se študijskega programa sega izven študijskih predavalnic in fakultetnih laboratorijev, njegov vpliv pa sega celo do samih zaposlitvenih možnosti v farmacevtski industriji v regiji.

»Pri tem je potrebno upoštevati dva ključna vidika. Prvi so zelo velike potrebe po visoko kvalificiranih kadrih v farmacevtski industriji v naslednjih letih (čemur botrujejo investicije in izgradnja novih obratov v regiji), drugi pa je vezan na vsebinsko zasnovo študijskega programa,« pojasnjujejo na Univerzi v Mariboru ter dodajajo, da so pri pripravi programa v tesnem sodelovanju s kolegi iz farmacevtske industrije zasnovali vsebine na način, da ustrezajo najnovejšim trendom s področja farmacije oz. zdravstva na splošno.

Tako so preko podpisa pogodb v okviru študija postavili temelje za različne tipe sodelovanja študentov v partnerskih podjetjih – tj. individualne prakse, opravljanje raziskav za magistrska dela in podobno.

»Poudarili bi še, da smo nekaj podobnega želeli zagotoviti tudi na drugih vsebinskih področjih farmacije, kot sta klinična farmacija (preko tesnega sodelovanja z UKC MB, SB MS, PB Ormož in PB Vojnik) in lekarniška farmacija (preko tesnega sodelovanja z MLM, bolnišničnima lekarnama UKC MB in SB MS, ter drugimi javnimi zavodi, s katerimi smo podpisali pogodbe o sodelovanju),« še dodajajo na UM.

Novi mariborski študij ne bo kopija ljubljanskega

Študij farmacije v Mariboru bo s številnih vidikov edinstven ter glede na trenutne slovenske razmere ter omejitve, ki jih tako s kadrovskega kot prostorskega vidika beležijo na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, precej dobrodošel, pri čemer pa ga bo od ljubljanskega programa ločilo kar nekaj odlik – poudarek na klinični farmaciji, neposrednem povezovanju s partnerji, prostorske in tehnološke danosti in podobno.

Vizija mariborskega študijska programa Farmacija tako zajema precej ambicij in načrtov, med drugim vzpostavitev Oddelka za farmacijo, čimprejšnji vpis študentov, nato pa najvišjo kvaliteto izvedbe študija, delo v partnerji – Lekom, UKC, lekarnami, v prihodnosti pa tudi novogradnje, glede katerih potekajo »pogajanja«, kot dodajajo na Univerzi v Mariboru.

Farmacija velja za perspektivno področje – Statistični urad Republike Slovenije vsako leto beleži od 5 do 10 % prirast zaposlenih, pri čemer brezposelnih na tem področju skorajda ni.

Prihodnost regije v … farmaciji?

Da je obet interdisciplinarnega študija Farmacije na UM več kot študij, potrjuje tudi podjetje Lek, ki bo v zgodbi nastopilo kot eden ključnih faktorjev.

»V Leku, članu skupine Sandoz, smo prepričani, da je mednarodno konkurenčno znanje osnova za dolgoročni razvojni zagon celotne severovzhodne regije, pri čemer je Univerza v Mariboru njegovo žarišče,« poudarjajo v podjetju, kjer dodajajo, da bodo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo nastajala, če bo na voljo odličen kader s kompetencami, ki jih bodo izobraževalne ustanove oblikovale v sodelovanju z gospodarstvom.

»Prebojni ekosistem je zato lahko samo izobraževalno-raziskovalno-inovacijsko-gospodarski,« so prepričani v podjetju Lek, kjer dodajo: »S tem namenom v Leku dejavno podpiramo sooblikovanje novih temeljnih in aplikativnih študijskih programov na Univerzi v Mariboru na področju farmacije in povezanih področij ter k njemu tudi prispevamo.«

»S partnerji iz gospodarstva in javnega sektorja sodelujemo tudi pri posodabljanju univerzitetne tehnološke infrastrukture,« še dodajajo in podčrtajo: »Verjamemo, da bodo odločevalci prepoznali potrebo po okrepitvi finančne podpore univerzi pri teh prizadevanjih, saj bo pospešila nadaljnji razvoj države in okrepila naš zdravstveni sistem, ki mu primanjkuje farmacevtov, ne samo utrdila mednarodno vlogo naše farmacevtske industrije.«

Prihodnost regije bo ob takem povezovanju znanja in gospodarstva v številnih vidikih predvsem … farmacevtska, kar potrjujejo tudi besede podjetja:

»V Sandozu in Leku vzhodno kohezijsko regijo vidimo kot stičišče štirih držav in s tem tudi njihovih obsežnih potencialov. V Lendavi smo pred koncem leta 2023 začeli izvajati največjo investicijo v Lekovi zgodovini in eno največjih v gospodarstvu naše države.«

»Skupaj s Fakulteto za strojništvo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru že vzpostavljamo center za trening kompetenc za bodoče kadre, med katerimi bo blizu polovica univerzitetno usposobljenih strokovnjakov. Načrtujemo, da bomo naložbo v visokotehnološki biofarmacevtski proizvodni center z nizkimi okoljskimi vplivi končali v dobrih treh letih,« še pripomnijo, pri čemer med zaključnimi mislimi poudarijo, da želijo talentom omogočiti, da poletijo visoko, ne da bi za to morali oditi drugam.

»Z več kot 300 novimi delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo uresničujemo usmeritve države, regije, Evropske unije: krepiti odpornost in konkurenčnost evropske farmacevtske industrijo, omogočati boljši dostop do najučinkovitejših načinov zdravljenja, spodbujati perspektivne visokotehnološke panoge in poklice prihodnosti,« zaključijo in dodajo še:

»Z atraktivnimi delovnimi mesti želimo podpreti skladnejši regionalni razvoj, ki naj bo enakomeren in vsestranski, ter blaginjo v državi.«