Je znova čas za sistem povratnih steklenic?

“Ali je čas za ponovno vzpostavitev sistema povratne steklene embalaže?” se na Facebook profilu sprašuje Borut Ludvik, predsednik dupleškega društva Ohranimo naravo čisto. Dodaja, da so po izvedeni čistilni akciji opazili, da so prostovoljci letos nabrali več odpadkov kot v prejšnjih letih. “Da je temu tako, smo se na lastne oči prepričali tudi člani in podporniki našega društva. Videno stanje, ko na 400 metrov dolgem obcestnem pasu pobereš do 300 kosov različnih naravno nerazgradljivih odpadkov, lahko označimo kot katastrofalno. Za vaš doprinos k čistejšemu okolju, ki ste ga izvedli v obliki čiščenja okolja, se vam članice in člani društva iskreno zahvaljujemo.”

Borut Ludvik: Težavo z odpadki bi lahko rešila sistemska sprememba zakonov

Ludvik v nadaljevanju poudarja, da se zaveda, da čistilne akcije v celoti ne rešujejo težav z odpadki, pripomorejo pa k začasni sanaciji okolja. Pravi, da je utopično upanje, da se bodo vsi tisti, ki odmetavajo odpadke v okolje, spreobrnili. “Mislimo, da lahko celostno reši to težavo le sistemska sprememba zakonov, ki bo vodila v zmanjšanje proizvodnje embalaže za enkratno uporabo. Veliko nas še pozna sistem povratnih steklenic, ko ni bilo raznih pločevink, plastenk, ki jih danes v velikem številu najdemo odvržene v okolju. Le povrnitev v ta sistem lahko korenito spremeni dejansko slabo stanje na terenu v krajih in mestih po naši domovini,” poudarja.

Veliko nas še pozna sistem povratnih steklenic, ko ni bilo raznih pločevink, plastenk, ki jih danes v velikem številu najdemo odvržene v okolju. Le povrnitev v ta sistem lahko korenito spremeni dejansko slabo stanje na terenu v krajih in mestih po naši domovini.

Borut Ludvik v nadaljevanju opozarja: “Lahko rečemo, da največjo odgovornost za milo rečeno izredno slabo stanje z odpadki v naravi nosijo tisti, ki v parlamentu predlagajo in sprejemajo zakone. Več kot očitno je, da so se za reševanje te problematike premalo potrudili. Velja za vse od osamosvojitve od danes. Sledijo razna združenja občin, ki bi lahko pripravila skupen poziv občin k zmanjšanju proizvodnje embalaže za enkratno uporabo. Konec koncev so lastniki zemljišč, na katera se odmetava odpadke, kot občani s tem najbolj oškodovani. Svojo odgovornost nosijo tudi t.i. zelene stranke, ki sicer niso v parlamentu, a bi lahko vsaj poskusile združiti civilno družbo v smeri reševanja te težave. Ne pozabimo na proizvajalce, ki kar tekmujejo med seboj pri polnjenju svojih izdelkov v poceni plastenke in pločevinke. Na koncu moramo svoj del odgovornosti prevzeti tudi potrošniki sami, ki z nakupi spodbujamo proizvodnjo plastenk in pločevink.”

V društvu razmišljajo o peticiji o obvezni uporabi povratne steklene embalaže

V društvu Ohranimo naravo čisto nadaljujejo, da smo prišli do kritične točke, ko se moramo vsi skupaj vprašati, ali želimo živeti v trajnostni družbi brez embalaže za enkratno uporabo ali pa bomo pasivno podpirali nadaljnjo proizvodnjo le-te in tako gledali naravo, polno odpadkov, ki bodo razpadali še v času, ko nas ne bo več na tem svetu.

Pri pobiranju smeti smo našli največ pločevink, sledile so plastenke. Opažamo, da se številni proizvajalci vse pogosteje odločajo za plastenke, ki tako počasi izpodrivajo stekleno embalažo.

“Nereševanje problematike nas sili v razmišljanje, da bi pričeli s pripravo peticije, s katero bi podpisani pozvali k pripravi in sprejetju zakonov, ki bi določali obvezno uporabo povratne steklene embalaže,” dodaja Borut Ludvik in dodaja: “Pri pobiranju smeti smo našli največ pločevink, sledile so plastenke. Opažamo, da se številni proizvajalci vse pogosteje odločajo za plastenke, ki tako počasi izpodrivajo stekleno embalažo. Čas je, da se lotimo te problematike. Ne govorim o tožbah, pač pa bi morala to področje regulirati država, in to z davki ali z zakoni.”

Zaenkrat še ne razmišljajo o uradni peticiji, pač pa bodo voljo ljudstva skušali preveriti preko Facebooka.

Zaenkrat še ne razmišljajo o uradni peticiji, pač pa bodo voljo ljudstva skušali preveriti preko Facebooka: “Poleg tega se bomo povezali z drugimi društvi po Sloveniji in jih vprašali, kaj menijo oni. Ali povratna plastenka ali povratna embalaža? Mi podpiramo povratno embalažo, kajti s povratnimi plastenkami proizvajamo še več plastike. Sežiganje plastike pa prav tako ne pride v poštev, saj je ekološko sporno.”

Odgovor, da vzpostavitev sistema obvezne povratne steklene embalaže ni mogoč, nas ne bi prepričal, saj smo enkrat takšen sistem že imeli in je deloval dobro.

“Čeprav je do sprejetja takšnih zakonov dolga pot, verjamemo, da nam bi z dovolj zbranimi podpisi uspelo narediti prvi večji korak na poti do čistejšega in bolj zdravega bivalnega okolja po vsej naši domovini. Verjamemo pa tudi, da je na ministrstvih  zaposlenih dovolj ljudi, ki bi znali pripraviti primerno zakonodajo. Odgovor, da vzpostavitev sistema obvezne povratne steklene embalaže ni mogoč, nas ne bi prepričal, saj smo enkrat takšen sistem že imeli in je deloval dobro,” zaključuje Borut Ludvik.