Slovenski šolski sistem že dalj časa stagnira. Takšnega mnenja so vsekakor starši, povezani v Društvu Svet staršev, ki so Ministrstvu za šolstvo predali svoje zahteve za izboljšanje stanja. Njihovi otroci so namreč preobremenjeni, učne snovi je daleč preveč, otroške sobe so namesto igri namenjene le še učenju. Da ne omenjamo teže šolskih torb, ki krivijo hrbtenice osnovnošolcev.

Peticijo za spremembo šolstva podpisalo že 16.476 ljudi

Društvo Svet staršev je Ministrstvu za šolstvo predalo 13 zahtev za drastično izboljšanje šolskega sistema, pripravili so tudi spletno peticijo, ki jo je zgolj v petih dneh podpisalo 16.476 ljudi širom Slovenije, največ v Ljubljani, takoj za petami ji po statistiki sledi še Maribor.

Snov je preobsežna

Za naš osrednji mariborski spletni portal Maribor24 je spregovorila mamica dveh otrok iz Štajerske, ki želi za potrebe prispevka ostati anonimna. Snov, ki jo obravnavajo njeni otroci, je po njenih opažanjih enaka tisti, ki smo jo imeli sami, pa vendar s poglavitno razliko. »Opažam, da je snov precej bolj obširna in da otroci vsaj leto ali dve prej predelujejo enako snov, kot smo jo mi. Menim, da tako obširnega učnega programa ni mogoče predelati pri uri, saj je tempo prilagojen vsem otrokom v razredu. Verjetno je to razlog za tolikšno količino domačih nalog.”

Domače naloge prezahtevne, delajo jih starši

Na socialnem omrežju Facebook se zadnje čase pojavlja cela poplava objav obupanih mamic, ki pišejo o prezahtevnih domačih nalogah svojih otrok. Še same jih ne znajo rešiti, zato za pomoč prosijo kar preko Facebooka.

“Otroci dobivajo zadolžitve za doma, katerim niso kos, to vedo tudi učitelji, zato je pomoč staršev nujna. Snov je pač treba predelati oziroma do konca leta je potrebno “priti skozi”. Tega v času našega otroštva ni bilo. Starši sploh niso poznali šolskih učnih tematik,” nam je še zaupala.

Srečni otroci se naučijo več

Pred nekaj tedni so v oddaji Preverjeno predstavili finski učni sistem, ki temelji na prijaznem vzgojno-izobraževalnem programu. Otroci med poukom ne rabijo sedeti, tudi v domačem okolju otroci verjetno ne sedijo osem ur povsem na miru. Učilnice so opremljene otroku prijazno, kot da bi se nahajali denimo v svoji otroški sobi. Sedišča so razporejena naključno, ne v vrstah, vse je v barvah. Pouk traja pol toliko kot pri nas, domačih nalog praktično ne poznajo ali pa so zelo omejene, tudi preizkusov znanja prvih šest let praktično ni. “Otrok se mora igrati”, je moto skandinavskega načina. Če otrok učni proces jemlje kot igro, ne kot prisilo, se bo tudi več naučil. Nesmiselno je pričakovati, da si bo otrok zapomnil vso učno snov, obdelano v osmih urah. Prav po predvajanju oddaje se je na socialnem omrežju Facebook pričelo “kuhati”. Starši so se spraševali, zakaj tega ne poznamo tudi pri nas. Snovalci peticije so se povezali z Natašo Sram, predsednico Društva Sveta staršev.

“Osnovna pobuda preko Facebooka je bila spontana reakcija nas parih staršev šoloobveznih otrok na prispevek o šolstvu na Finskem. Po nekaj tednih nas je kontaktirala gospa Nataša Šram s pobudo, da se povežemo, ker imamo enake želje narediti premik v našem šolstvu v smeri otrokom bolj prijazne šole. Cilj ni, da se manj naučijo, temveč verjamemo, da se srečni otroci naučijo več,« so za naš portal odgovorili snovalci peticije za spremembo šolskega sistema.

Smo Slovenci zreli za finski sistem?

Redkokdaj smo kot država pokazali, da v določenih ukrepih prednjačimo pred drugimi državami sveta. Vedno so bili drugi prvi, ki so začeli z drastičnimi ukrepi na kakšnem področju, mi pa smo po polžje sledili ali pa tudi ne. Ponekod so legalizirali konopljo, drugod se odločajo za trgovinske police, polne zgolj ekoloških, bio izdelkov, Skandinavci imajo edinstven šolski sistem. Zakaj ne tudi mi?

“Ne vem, koliko je naša družba zrela za tako imenovani finski sistem. Prepričana pa sem, da otrok pridobiva še kako pomembno znanje tudi iz odnosov, druženja, plezanja po drevesih, vožnje s kolesom, pomoči pri domačih opravilih in še in še. Vsega tega je sedaj čedalje manj, ker so otroci za knjigami in zvezki. Mogoče je to za življenje še veliko bolj pomembno znanje kot denimo izračun volumna stožca?” je o finskem sistemu dodala anonimna mamica iz Štajerske.

Najbolj trpi družinsko življenje

Verjetno Štajerka ni edina mamica, ki zaradi neprestanega učenja in poplave domačih nalog njenih otrok, ki jih potem dela vsa družina, pogreša normalno družinsko življenje. »To je tudi razlog, zakaj sem se odločila za podpis peticije,« priznava. Pouk traja dolgo, do večernega spanca je le še nekaj ur in v tem času morajo otroci opraviti domačo nalogo, ki lahko traja tudi dve uri; kje je še učenje za preverjanje znanja, priprava na govorne nastope in ostalo?

»Kdaj naj otrok uresničuje lastne interese, se sprošča in igra? Jaz sem popoldneve v osnovni šoli preživljala na dvorišču. Poznam primere, kjer otroci, ki bolj intenzivno trenirajo kakšnega od športov, preprosto hodijo v šolo brez domačih nalog, ker za le-te ni časa.«