Lokalno

DNEVNA: Zakaj toča pada tudi ponoči in ob ohlajenem ozračju?

Damjan Veršič, 02.08.23 ob 04:00

Amadej Krepek je lovec na nevihte in pomemben član ekipe vedno bolj obiskanega vremenskega portala Meteoinfo Slovenija.

DNEVNA: Zakaj toča pada tudi ponoči in ob ohlajenem ozračju?

V začetku novembra lani, ko smo bili priča temperaturnim rekordom, je zaživel nov vremenski portal Meteoinfo Slovenija. Ustvarja ga mlada entuziastična ekipa, sestavljena iz ljubiteljev in poznavalcev vremenoslovja, meteorologov, geografov in drugih posameznikov. Med njimi so tudi tako imenovani lovci na nevihte, ki so s fotoaparatom vedno prvi na prizorišču ekstremnega vremenskega dogajanja.

Meteoinfo Slovenija kmalu z novo spletno stranjo

Amadej Krepek iz Benedikta, programer spletne strani in lovec na nevihte, je eden od 10-članske ekipe Meteoinfo Slovenija, ki se je tudi v zadnjih tednih, ko smo imeli domala vsak dan neurja, trudila vremenske pojave približati ljudem. Amadej, ki ima na svojem domu v Ženjaku svojo vremensko postajo, nam pove, da so v zadnjih tednih na Facebooku pridobili veliko novih sledilcev in postali pomembni akter napovedovanja vremena v Sloveniji, v kratkem pa bo zaživela njihova nova spletna stran meteoinfo.si z lastnimi vizualizacijami. Uradnih opozoril ne smejo objavljati, ker to dela ARSO, lahko pa svetujejo in izdajajo napovedi, kar počnejo zelo dobro in ažurno. »Razmišljamo o tem, da bi ustanovili zavod oziroma podjetje, preko katerega bi lahko kmetovalce, gospodarstvenike in ostale zainteresirane naročnike obveščali o aktualnem vremenskem dogajanju.«

Meteoinfo Slovenija/FOTO: Aleš Rozman

Nad našimi kraji se srečujeta dve zračni masi

Leto 2023 si bomo zapomnili po nadpovprečni namočenosti in močnejših neurjih. V Sloveniji skorajda ni občine, ki ne bi bila prizadeta zaradi velike količine padavinske vode, vetra in toče. Ker je v zraku veliko vodne pare, se ta ne more tako segrevati in posledično ni tako vroče, je pa precej soparno. Zaradi nakopičene energije v ozračju in ugodnih višinskih vetrov ter velike nestabilnosti ozračja, kar je posledica izrazitejšega padca temperature glede na višino, kot pojasnjuje Amadej, imamo tako burno vremensko dogajanje: »Nad našimi kraji se srečujeta dve zračni masi. Iz Sredozemlja prihaja zelo vroča, v Tuniziji so na primer namerili 49 stopinj Celzija, iz severa pa hladnejša zračna masa, med njima je lahko tudi do 20 stopinj razlike in več. Slovenija je ravno na stičišču obeh zračnih mas, poleg tega Jadransko morje dosega izjemno visoke temperature, kar prav tako vpliva na pojav neviht. Ne samo sedaj, ta vpliv se bo lahko poznal tudi jeseni.« Ekstremni nevihtni sistemi, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, so se začeli v Franciji, potovali preko severne Italije do naših krajev in se ustavili šele pri Črnem morju. »Tega, da je ARSO kar trikrat zapored izdal rdeče opozorilo, v Sloveniji ne pomnimo,« dodaja sogovornik.

Meteoinfo Slovenija/FOTO: Matej Štegar

Vzgornik lepi vodne kapljice v točina zrna

Ob orkanskem vetru in močnih nalivih se je v zadnjih neurjih pojavljala tudi toča. V primeru nevihtnih linij je ta običajno drobna, pojavljajo pa se močnejši sunki vetra. V superceličnih nevihtah, ki za nastanek potrebujejo močan vzgornik (veter, ki potuje navzgor), pa se vodne kapljice zlepijo s podhlajenimi kapljicami in ledenimi zrni. »Bolj kot je močan vzgornik, več kapljic se zlepi, posledično so večja točina zrna. Supercelične nevihte se lahko praviloma razvijejo kjerkoli, kjer imajo ugodne pogoje za razvoj. Če dodamo veliko spremembo temperature in vlažnosti zraka (visoka rosišča) z višino ter zrna toče, ki ob ohlajanju ozračja še povečajo sunke vetra, je to recept za katastrofalne razmere, ki smo jim priča.«

V teorije zarote ne verjame

Kaj pa Amadej Krepek meni o teorijah zarote, češ, da toča, ki je klestila pri nas, ni bila iz naravnega ledu, ampak iz zdravju nevarnih kemijskih elementov, kar naj bi ugotovili v laboratoriju v Italiji? V tovrstne teorije ne verjame, pravi pa, da je v našem ozračju veliko škodljivih snovi: »Ko dežuje, na nas padajo snovi z drugega konca sveta, ki jih sem prinesejo višinski vetrovi. Z ustrezno opremo lahko to hitro potrdimo. V normalnih razmerah so te snovi v minimalnih količinah in niso škodljive, pri toči, kjer je združenih veliko vodnih kapljic s podhlajenimi kapljicami in zrni v oblakih, pa je teh delcev seveda več. Kar pa v teh razmerah ni nič nenavadnega.«

Največ močnejših neviht je letos potovalo praviloma iz zahoda proti vzhodu ali jugovzhodu in že seboj prinašalo ogromno energije. Gorovjem na naši zahodni meji pa se lahko zahvalimo, da pri nas ni padala tako velika toča kot v Italiji vendar ni pravila, ki bi dokazovalo, da na severovzhodu pada manjša toča kot v ostalih predelih Slovenije.

Toča pada tudi ponoči in ob ohlajenem ozračju

Marsikdo se tudi sprašuje, kako je lahko 13. julija ob 4. uri zjutraj padala toča. Po Amadejevih pojasnilih je takrat nevihtni sistem energijo vsrkal iz toplega morja in nato potoval proti severovzhodu, na poti pa, tudi zaradi stika obeh zračnih mas, povzročal številne nevihte. Prav tako letos ne velja splošno uveljavljeno prepričanje, da se nevihte, potem ko se ozračje enkrat ohladi, ne morejo več pojavljati. »Blizu Kranja smo letos doživeli nevihto z veliko točo tudi pri 18 stopinjah Celzija. Nič namreč ne pomaga, če se ohladi prizemni del ozračja, saj dokler temperatura in vlažnost zraka padata dovolj z višino, so lahko takšne nevihte z veliko točo tudi pri še nižjih temperaturah, seveda če upoštevamo ugodne vetrovne razmere. S tako imenovanim vetrovnim striženjem, ko se z višino smer vetra spreminja, se intenziteta neviht povečuje. Ker so bile tudi ponoči vetrovne razmere zelo ugodne, je bilo za močne nevihte potrebne manj energije.«

Meteoinfo Slovenija/kraj Sveto, občina Komen/FOTO: Agata Perdec

Drava lahko »potegne« nevihto

Kako pa Pohorje in reka Drava vlivata na razvoj neviht? Amadej pravi, da je to odvisno od postavitve zračnih mas. »Velikokrat Pohorje pospeši nastanek neviht. Ponavadi se nevihte zaradi bolj ugodnih pogojev začnejo nad Alpami in se nato približujejo ravnicam. Če so na ravnini dovolj dobri pogoji za nevihte, potem te potujejo proti jugu in lahko dosežejo tudi nas ali pa na poti oslabijo. Ker je ob strugi Drave ugoden teren in ker tudi vsaka nevihta išče najbolj ugodno pot, tako velja rek, da Drava “potegne” nevihte.«

Pestro bo tudi avgusta

V preteklih letih je bilo tudi avgusta še precej neurij, čeprav je statistično gledano največ neviht junija. Tako se nam tudi v naslednjih tednih obeta pestro vremensko dogajanje. »Modeli kažejo, da bo tudi v avgustu velika temperaturna razlika med nižinami in višje v ozračju, tako da lahko vse do konca meseca, morda tudi v začetku septembra, pričakujemo podoben razvoj vremena kot do zdaj. Sonce je še vedno dovolj močno, da čez dan ustvari dovolj energije. Karte za naprej so bolj podobne spomladanskim ali jesenskim razmeram, ko imamo nalive in je v zraku močan zahodni veter, s to razliko, da je poleti topleje kot v teh dveh letnih časih,« pojasnjuje Amadej.

Meteoinfo Slovenija/stanje 24. julija

V Sloveniji je manj ugoden relief za nastanek tornadov

Da v poletnem času skorajda ni več normalnih padavin brez neurij, so v veliki meri krive podnebne spremembe, ki višajo temperaturo. Do teh sprememb ni prišlo iz danes na jutri, dogajajo se že zadnjih dvajset ali več let. »Pri nas je sicer manj ugoden relief za nastanek tornadov kot v Italiji, kjer je več ravnice. Ob prehodu v Slovenijo jih hribovja nekoliko zaustavijo, potem pa se v Panonski nižini znova formulirajo. Je pa res, da imajo premajhno površino, da bi se razvili, ugodnejše razmere za tornade so nato znova na Madžarskem,« zaključuje Amadej Krepek.