Nekatere ženske zaznamujejo težke življenjske zgodbe že v času njihovega otroštva, nekatere se srečujejo z nasilnimi partnerji, spet druge z nasiljem na delovnem mestu. Nasilje ima lahko več obrazov, vendar je vsem skupno, da se jim moramo upreti. Drage dekleta, žene, deklice, ob današnjem dnevu žena vam tudi v uredništvu Maribor 24 želimo vse najboljše ob vašemu prazniku, obenem pa predstavljamo zgodbe tistih žensk, ki so se bile primorane zateči po institucionalno varstvo, ker so bile deležne nasilja v enem najbolj intimnih prostorov, ki jih sicer povezujemo prav z občutkom varnosti. Njihovem domu.

Varna hiša Maribor je večletni, razvojni socialnovarstveni program, ki ga izvaja Center za socialno delo Maribor. Namenjena je ženskam in otrokom, ki preživljajo nasilje v svojih družinah. Varna hiša Maribor bo 25.11.2022 praznovala 26 let delovanja, njeno temeljno poslanstvo pa je nuditi varno bivanje in zagotoviti psihosocialno pomoč in podporo.

V varno hišo se tako lahko zatečejo samske ženske in ženske z otroki, stare od 18 let naprej, ki doživljajo nasilje v družini. Uporabnice, ki se odločijo za umik v varno hišo, se poleg izkušnje nasilja v družini velikokrat soočajo tudi z drugimi pridruženimi težavami. “Pri žrtvah nasilja največkrat zaznavamo dodatne duševne stiske, povezane s strahom in veliko skrbjo za lastno življenje in življenje svojih otrok. Ženske same omenjajo pridružene stiske in težave, povezane z reševanjem finančne situacije, težavami v duševnem zdravju, deložacijami, z uporabo drog/alkohola, stiskami starejših oseb s strani odraslih otrok in s strani partnerja,” razloži vodja Varne hiše Maribor Lidija Ovčar.

Posledice epidemije še poslabšale nasilne odnose

Da ženske še naprej ostajajo v nasilnih odnosih obstaja več razlogov. “K temu je zagotovo vplivala tudi epidemija, ki je v ženskah puščala zagotovo več strahu, negotovosti, notranjih stisk in podobnih čustvenih stanj, mnoge med njimi pa se srečujejo tudi z veliko finančno stisko, kar zagotovo prispeva k težji odločitvi narediti spremembo v življenju. Tudi stalna prisotnost nasilnega partnerja je ovira za takojšnji umik na varno,” pove Ovčarjeva.

Ko ženska pokliče Varno hišo, ji dajo priložnost, da predstavi namen klica in kaj doživlja. Zaradi tajnosti lokacije varne hiše je prvi stik ogrožene z ustanovo vedno po telefonu, ali pa se za osebno srečanje z žrtvijo nasilja dogovarjajo s pomočjo institucij (Krizni center za žrtve nasilja v družini, Center za socialno delo…). V primeru, da doživlja akutno nasilje, ji ponudijo možnost umika v Krizni center za žrtve nasilja, kjer lahko biva tri tedne in kjer ugotovi, kaj si želi za naprej. Z žensko nato izdelajo varnostni načrt in skupaj s pristojnim Centrom za socialno delo tudi oceno ogroženosti žrtve.

“Pred vsakim sprejemom v varno hišo z njo opravimo osebni svetovalni razgovor in jo seznanimo s pravili bivanja, hišnim redom, s katerim mora soglašati pred namestitvijo, ki je zanjo prostovoljna. Seznanimo jo še z možnostmi ukrepanja v smislu zaščite pred nasiljem, možnimi oblikami pomoči, ki jih naš program ponuja in njenimi pravicami, ki jih ima po zakonu, kot žrtev nasilja v družini. V pogodbi o bivanju v varni hiši se zaveže k spoštovanju vseh pravil, seznanjena je tudi s posledicami kršitev teh pravil,” pove Ovčarjeva.

Nekateri partnerji z nadlegovanjem nadaljujejo

Hiša je sicer na tajni lokaciji, obenem pa vlada strog varnostni protokol, s čimer seznanijo tudi uporabnice. Kot pove Ovčarjeva z ženskami takoj po prihodu spregovorijo o samozaščitniškem vedenju ter jih opremijo s potrebnimi informacijami v okviru varnostnega načrta.

“Imamo vzpostavljen varnostni sistem in zagotovljeno 24-urno varovanje, smo pa tudi fizično prisotne. Se je pa že zgodilo, da se je »nadlegovanje« s strani partnerjev nadaljevalo, da je žensko prestregel na poti v službo ali iz nje, jo zasledoval. V tem primeru je bilo potrebno posredovanje in interveniranje pristojnih institucij,” doda Ovčarjeva.

Vsaka zgodba ženske, ki je nameščena v varno hišo, je edinstvena, ganljiva, težka in se nas osebno dotakne.

Izpostavila bi zgodbo 76-letne gospe, ki se je po 54 letnih ponavljajočega psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja zmogla umakniti na varno in je sprožila tudi razvezo in druge postopke pred uradnimi institucijami.

Ali pa zgodba 18-letnice, ki se je zaradi hudega psihičnega, fizičnega nasilja in zanemarjanja s strani lastnega očeta bila primorana umakniti na varno.

Ali pa zgodba mlade mamice s štirimi otroki, ki je dlje časa trpela zaradi partnerjevega alkoholizma in posledično psihičnega in fizičnega nasilja v družini.

Ter zgodba starejše gospe, ki se je morala umakniti na varno pred nasilnim sinom.

Pišejo se bolj ali manj uspešne zgodbe, na prve smo še posebej ponosni, to so zgodbe o uspehu.

Podpora za izstop iz kroga nasilja

Namen psihosocialnega in podpornega svetovanja v Varni hiši je, da ženske pridobijo nova znanja in izkušnje, osebno moč, s katero kasneje vstopajo v samostojno življenje brez nasilja.

“Žrtvam nasilja v družini zagotavljamo varnost in več avtonomije. Pomagamo jih premagovati posledice nasilja, prepoznavati dinamiko nasilja in vedenjske vzorce v nasilnem osebnem odnosu. Podpiramo jih pri doseganju njihovih osebnih ciljev in jim pomagamo pridobiti različne pravice in vire,” pove vodja Varne hiše.

Prav tako jim pomagamo v težavah, povezanih z varstvom, vzgojo in izobraževanjem otrok in reorganizacijo življenja po odhodu od doma. Ženske pa  jih lahko za pomoč prosijo tudi po telefonu. Tem nudijo telefonsko svetovanje, pomoč in podporo, ter jih podpirajo v procesu izstopa iz kroga nasilja.

Varovankam nudijo varno začasno bivanje, individualno svetovanje in psihosocialno pomoč ženskam in otrokom, ki jo izvajajo v obliki socialno varstvenih storitev osebna pomoč in prva socialna pomoč. Pomagajo jim pri zagotavljanju osnovnih življenjskih dobrin, pomoč jim nudijo pri urejanju različnih pravic – jih seznanjajo z zakonodajo, postopki, pravicami.

V Varni hiši Maribor je na voljo 6 sob, 20 postelj in 2 rezervni ležišči. Z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor pa imajo prav tako na tajni lokaciji v najemu bivalno garsonjero v velikosti 34m², ki je namenjena podaljšanemu samostojnemu bivanju, po izkušnji bivanja v varni hiši, za samsko žensko oz. za žensko in njene otroke.

“Smo zagovornice ogroženih žensk in otrok v postopkih pred drugimi ustanovami. Pomagamo tudi otrokom pri težavah povezanih z odraščanjem ali težavah v odnosih z drugimi osebami, pomagamo jim pri organizaciji vsakodnevnega življenja, dajemo jim možnost svetovanja po odhodu iz varne hiše. Nudimo telefonsko svetovanje ogroženim – anonimno in zaupno vsak delovni dan. Uporabnice imajo možnost vključitve v podporno skupino varne hiše 1x/tedensko (skupina za samopomoč v Varni hiši). Delujemo javno in preventivno v skupnosti, proti normalizaciji nasilja in kršitvam človekovih pravic,” pove Ovčarjeva.

Nekatere uporabnice še po odhodu ohranjajo stik

Ob sprejemu v Varni hiši in skozi cel proces dela z njo v skladu z individualnim načrtom pomoči v Varni hiši jo s tem vseskozi seznanjajo, kako pomembno je varovati določene podatke in informacije. Vsebina svetovalnih razgovorov, ki se primarno nanašajo na obravnavo nasilja v družini, je tudi usmerjena v aktualno situacijo, v smislu razbremenjevanja občutkov strahu pred negotovo prihodnostjo, nemoči, jeze, večje zaskrbljenosti za lastno zdravje in zdravje otrok.

V programu pa obenem zagotavljajo tudi vse druge oblike pomoči, ki ji žrtev nasilja v družini potrebuje, vključno s telefonskim svetovanjem za zunanje uporabnice, ki je v zadnjem obdobju v vidnem porastu, saj ugotavljajo, da žrtve nasilja, ob aktualnih razmerah, še težje izstopijo iz nasilnega odnosa.

Vsaka uporabnica v času bivanja v varni hiši osebno napreduje, deležna je novih izkušenj, znanja, drugih veščin. Uspe jim realizirati zastavljene cilje, nekatere se po večletni brezposelnosti ponovno zaposlijo, odkrivajo in razvijajo lastne talente, izboljšajo medosebne odnose, se naučijo postavljanja mej. Tudi tiste, ki se vrnejo nazaj, so bolje opremljene z več znanja o nasilju in možnih oblikah pomoči.

“Določen delež uporabnic nekaj časa po odhodu iz varne hiše še ohranja telefonski stik z nami. Največkrat ženske potrebujejo kakšne strokovne usmeritve; svetovanje, kako ravnati v postopkih pred uradnimi institucijami. Nas pa nekaj krat na leto pokličejo tudi uporabnice, ki so bile v varni hiši pred leti in podelijo, kako se jim je življenje po izkušnji bivanja v varni hiši obrnilo na bolje,” pove Ovčarjeva.

Uporabnice z otroki poskušajo živeti “običajno” življenje

Uporabnice, ki so nameščene skupaj s svojimi otroki si svoje življenje skušajo približati običajnemu načinu življenja, razloži Ovčarjeva. Ženske vodijo lastno gospodinjstvo in same skrbijo za otroke, med seboj si pomagajo pri organizaciji vsakodnevnega življenja in varstvu otrok. Otroci, nameščeni v varni hiši obiskujejo vrtec in šolo normalno naprej, kot pred namestitvijo. V določenih primerih pride tudi do prepisa v drug vrtec ali šolo.

V Varni hiši Maribor imamo zelo mali delež tako imenovanih povratnic. Večini žensk uspe, da se v času bivanja postavijo na svoje noge in pridobijo stanovanja preko različnih oglasov ali razpisov. Določen delež žensk pa se tudi vrne nazaj k partnerju.

Nekatere se vrnejo nazaj v svoja stanovanja, druge izkoristijo 21. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini in sprožijo izselitev nasilnega partnerja iz skupnega stanovanja, ali pa se preselijo v katero ustanovo, če zaradi neugodnih socialnih okoliščin ne morejo ustrezno rešiti stanovanjskega problema (Materinski dom, stanovanjske skupine, Dom za stare).

V spletnem mediju Maribor24 smo se odločili, da poskusimo uporabnicam in zaposlenim v mariborski Varni hiši, ki se vsakodnevno soočajo s težkimi življenjskimi zgodbami, vsaj nekako polepšati njihov praznik, zato smo jim ob 8. marcu poklonili pozornosti, ki smo jih pripravili skupaj z  drogerijo Beauty World ter Lekarnami Maribor.