Pred dnevi so v Mozirskem gaju že 12. pripravili tekmovanje za najtežjo, najlepšo in najdaljšo bučo, ki so se ga udeležili pridelovalci “težkokategornic” iz vse Slovenije. Ocenjevali so tudi ogromne lubenice. Tudi tokrat, če četrtič, je najtežjo bučo pridelal Janko Lovše iz Trebnjega. Tehtala je kar 533 kilogramov.
Drugo mesto za najtežjo bučo si je prislužil Sebastijan Kojzek iz Ruš, njegova buča je tehtala 490 kilogramov. Na 3. mestu pa je pristala buča tekmovalke iz okolice Litije, Jože Rink Perme. Tehtala je 465 kilogramov.
Ruška buča velikanka bo na Glazerjevi ulici na ogled ob noči čarovnic
Sebastijan Kojzek, ki je poznan po tem, da decembra pri svojem domu na Glazerjevi ulici v Rušah prireja božično pravljico, pravi, da se s pridelavo buč ukvarja že več let. Letos se je tekmovanja v Mozirskem gaju udeležil že četrtič, najtežjo bučo, težko kar 569 kilogramov, pa je pridelal leta 2019. “Buče gojim na vrtu, kjer imam tudi ostalo zelenjavo. Posejem jih aprila, nato pa plod, načrtno vzgajam samo enega, raste od 90 do 100 dni. Za rast je pomembno kvalitetno seme, prav tako redno zalivanje, ugodno vreme in tudi prostor. Ena rastlina denimo za rast potrebuje okoli 100 kvadratnih metrov površine. Na to temo sem veliko prebral in tako pridobil precej znanja. Naj povem, da uporabljam organska in naravna gnojila, ki jih izdelujejo naši ruški lokalni podjetniki.”
Sebastijanova buča velikanka je do 9. oktobra še na ogled v Mozirskem gaju, nato pa jo bo prepeljal nazaj v Ruše, kjer jo bo skupaj z manjšimi bučami razstavil ob noči čarovnic.
Do zmage je Podgorškovim letos zmanjkalo le pet centimetrov
Najdaljšo bučo je letos vzgojil Erik Rink Perme. Dolga je bila 148 cm. Le nekaj centimetrov manj je merila buča Zlatka Podgorška iz Stogovcev pri Ptujski Gori v občini Majšperk, ki sicer še vedno drži rekord Mozirskega gaja. Lani je namreč njegova buča merila kar 200 centimetrov. Podgorškovi buče pridelujejo na manjši kmetiji, pravzaprav na vrtu, ki so ga poimenovali kar Zelena sreča. Na njem namreč raste okoli 1.300 različnih rastlin; od sadnega drevja do grmovnic in jagodičevja, med njimi je veliko zelišč. Po predhodnem dogovoru si je vrt mogoče tudi ogledati. Za vrt ob Zlatku skrbi njegova žena Damjana ter hčerki Zlatka, ki sicer ne živi več doma, in Tjaša.
Z gonjenjem raznoraznih buč, tudi takšnih za noč čarovnic, se Podgorškovi ukvarjajo zadnjih pet let, zadnji dve leti držijo slovenski rekord v najdaljši buči. “Na tekmovanju vedno sodelujemo z bučami vrste sicilijanska lagenarija, ki rastejo v dolžino. Te buče so užitne, njihova posebnost je v tem, da jo lahko medtem ko še raste, podobno kot salamo, kar odrežemo. Na mestu reza se zaceli in raste naprej. Potem ko je lani naša buča merila kar 200 centimetrov, kar je slovenski državni rekord, smo letos zasedli drugo mesto. Tokrat je naša velikanka merila 143 centimetrov, za prvo mesto nam je zmanjkalo zgolj 5 centimetrov,” razloži Damjana Podgoršek.
In kaj je skrivni recept za tako dolge buče? Damjana pove, da buče za rast potrebujejo ogromno vode, domači kompost, pomembno pa je tudi, da jim zagotovimo dobro oporo, tako da rastejo podobno kot grozdje na brajdah.
Najtežja lubenica je tehtala 64 kilogramov
Laskavi naslov najlepše buče je odnesla domov oranžna lepotica Staneta Fojkarja. Letos pa je bilo v Mozirskem gaju tudi največ lubenic do sedaj, kar šest. Najtežjo je pridelal Uroš Fifolt iz Koroške vasi na Dolenjskem, tehtala je 64 kilogramov. Velika jesenska razstava buč in cvetja je sicer v Mozirskem gaju je na ogled še do vključno 9. oktobra.
