V Mariboru že več kot 20 let na področju varovanja pravic bolnikov deluje pisarna varuha bolnikovih pravic. Mestna občina Maribor je 24. februarja 2002 za opravljanje funkcije varuhinje bolnikovih pravic s šestletnim mandatom imenovala upokojeno profesorico industrijske pedagogike Magdo Žezlina, v letu 2010 je bil na to mesto imenovan upokojeni magister klinične psihologije France Prosnik. Sedaj pa že tretje leto delo varuhinje bolnikov pravic neprofesionalno opravlja Lidija Breznik, magistrica socialne gerontologije. Sicer je strokovna vodja socialno varstvenega programa na področju demence. Imenovana je tudi za članico svetov zavodov na socialno varstvenem področju in članico Sveta za starejše v Mestni občini Maribor. Aktivna je v Socialni zbornici Slovenije, kjer sodeluje v več organih.
Bolniki iz Mestne občine Maribor in statistične regije Podravje se lahko na varuhinjo obrnejo brezplačno
Po Sklepu o ustanovitvi varuha bolnikovih pravic in njegovih pristojnostih lahko vsak, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo javnega zdravstvenega zavoda ali koncesionarja kršene pravice, da pobudo za začetek postopka pri varuhinji bolnikovih pravic. Varuhinja je imenovana za potrebe občanov Maribora in občanov statistične regije Podravja. Obravnava pritožbe bolnikov zoper potek in posledice zdravljenja ter pritožbe zaradi neprimernega ali nevljudnega odnosa zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih ali pri koncesionarjih. Varuhinja lahko naslovi javnim zdravstvenim zavodom ali koncesionarjem predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki jih ti obravnavajo in nanje odgovarjajo. Pri svojem delu je neodvisna in samostojna, postopek, ki ga vodi, je zaupen, neformalen in za stranke brezplačen. Pri delu varuhinji že od ustanovitve tega instituta pomaga strokovna sodelavka, univerzitetna diplomirana pravnica Manja Habjanič, za strokovno mnenje pa lahko prosi tudi člane komisije varuha bolnikovih pravic, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz področja prava, medicine in nege.
Urad varuhinje bolnikovih pravic je v letu 2021 obravnaval 580 primerov
V letu 2021 je varuhinja bolnikovih pravic obravnavala 580 primerov, med njimi 94 primerov elektronskega informiranja. Okoli 70 odstotkov obravnavanih bolnikov je bilo z območja Mestne občine Maribor, 24 odstotkov iz Podravske regije, približno sedem pa iz drugih občin. Na storitve iz t.i. mreže javne in zasebne zdravstvene službe se je skupaj s področja primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja nanašalo 78,4 odstotka primerov. Na preverjanje in zagotavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS) ter pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPIZ) skupaj 18,1 odstotkov primerov. Preostali primeri, 3,5 odstotka, so se nanašali na različne pravice iz drugih področij (CSD, zdravilišča, DSO, delovno pravna zakonodaja pri različnih delodajalcih,…). Številka 580 primerov je letos, do septembra, že presežena.
Na pobude bolnikov so se v uradu varuhinje bolnikovih pravic odzvali najkasneje v treh delovnih dneh, najpogosteje pa naslednji dan po prejemu pobude. Posamezni primer so v povprečju zaključili v tednu dni. Poleg osebne obravnave, stranke so največ pobud podale zase, pa tudi za svoje starše, otroke ter partnerje, so v letu 2021 zabeležili še 432 klicev. Na elektronski naslov je urad prejel 94 vprašanj oziroma prošenj za pojasnila. V več kot polovici primerov so jih posredovale ženske. V letu 2021 je delež bolnikov, starih nad 65 let, ki so se obrnili po pomoč, narasel nad 22 odstotkov, leto prej je bil 15-odstoten.
Najpogostejši ukrep je bil informiranje in svetovanje strankam
V letu 2021 so v uradu varuhinje bolnikovih pravic izvedli oziroma pripravili 488 ukrepov. Najpogostejši ukrep, v 96,1 odstotkih, je bil informiranje in svetovanje strankam. “V pisarni varuhinje bolnikovih pravic primarno delujemo tako, da stranke ozaveščamo. Posredujemo jim potrebne informacije in napotke, da lahko kar največ situacij presodijo in/ali urejajo sami. Prav tako smo poizvedovali v imenu stranke, neformalno posredovali s pooblastilom, nudili pomoč pri vlaganju pravnih sredstev ter zastopali stranke v postopkih t.i. prve obravnave kršitev pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Najpogosteje, v 32,4 odstotkih, smo zaznali domnevno kršitev »pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave«. Sledi »pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev« (18,7 odstotka) ter »pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti« (11,9 odstotka). Zahtev za nadaljevanje postopka pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic nismo imeli.”
Najpogosteje, v 32,4 odstotkih, smo zaznali domnevno kršitev »pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave«.
Ob tem so v letu 2021 podali pet zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev, od katerih sta se dve zaključili z dogovorom o izvedbi zunanjega strokovnega nadzora pri Zdravniški zbornici Slovenije (na poročili še čakajo), dve s sprejetimi pojasnili in opravičilom ter ena z odstopom od obravnave. “Opažamo, da je bila domnevna kršitev največkrat posledica nezadostne in/ali neprimerne komunikacije med zdravstvenimi (so)delavci in pacientom oz. njegovimi svojci, nezadostne pojasnilne dolžnosti in bistveno omejenega in/ali spremenjenega dostopa do zdravstvene obravnave zaradi različnih preventivnih ukrepov ob epidemiji novega koronavirusa.”
Pritožba zoper domnevno kršitev pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave in domnevno neustrezen odnos zdravnika
Pacientka je zaradi bolečin ob pojavu ječmena na desnem očesu z napotnico osebnega zdravnika pod stopnjo nujnosti »nujno« obiskala dežurno očesno ambulanto, kjer je opravila pregled s strani zdravnika oftalmologa. Pri tem jo je zdravnik z neprimernimi besedami in neprimernim odnosom užalil, kar mu je povedala. Pacientka je zdravniku tudi poudarila, da težave z ječmenom trajajo že nekaj časa in da se sicer že zdravi zaradi različnih težav z očmi, zato je na vsako težavo še posebej pozorna. Pričakovala je ustrezno, bolj skrbno zdravstveno oskrbo in ni sprejela načina zdravnikove obravnave. Ocenjevala ga je kot neustreznega, saj je bila s strani osebnega zdravnika na obravnavo napotena »pod nujno«. Po končanem pregledu je v čakalnici še malo posedela. Sestra jo je poklicala nazaj v ambulanto. Menila je, da najverjetneje zaradi razjasnitve predhodno nastale situacije, ki jo je razočarana po telefonu razložila svojcu. Zdravnik se je pacientki opravičil in tokrat predlagal ječmen odstraniti brez lokalne anestezije. Za poseg se pacientka v tistem trenutku ni odločila in še enkrat opisala negativne občutke in mnenje glede njegovega neprofesionalnega ter nespoštljivega odnosa.
V skladu z navodili iz ambulantnega kartona je pacientka čakala na obvestilo zdravstvenega izvajalca o datumu predvidenega operativnega posega. Prejela ga je, ko je že imela opravljen operativni poseg, do katerega pa je prišlo na njeno pobudo. Pacientki se je zdravstveno stanje namreč tako slabšalo, da je čez nekaj dni poklicala v očesno ambulanto in opravila pregled s strani drugega zdravnika. Ta je pacientki zaradi nujnosti stanja v lokalni anesteziji in zaradi obsežne vnete halacije opravil incizijo.
Na podlagi pacientkinega pooblastila je bila pri zdravstvenem izvajalcu izvedena prva ustna obravnava. Zdravnik je priznal in obžaloval besede, s katerimi je prizadel pacientko. Pojasnil je, da njegov namen ni bil razžalitev, temveč preprosta in razumljiva podaja navodil pacientki. Glede zdravstvene obravnave pa je zdravnik povedal, da je bila v danem trenutku njegova odločitev takšna, kot je bila, in je bila po njegovi presoji pravilna. Pritožbena obravnava se je zaključila s podpisom skupnega dogovora o rešitvi spora, s katerim je pacientka izrazila sprejetje podanih pojasnil in ustno izraženo opravičilo zdravnika.
Uveljavljanje pravice do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev
Pacientka, ki se je obrnila na pisarno varuhinje bolnikovih pravic, se je s težavo kroničnih bolečin v ledvenem delu hrbtenice obrnila na izbranega osebnega zdravnika. Pričakovala je, da jo bo zdravnik (tako kot pretekla leta) napotil na obravnavo k fiziatru, ki ji bo predpisal ustrezno fizikalno terapijo. Osebni zdravnik je pacientko informiral o spremembi predpisa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po kateri zavarovanci s kroničnimi bolečinami niso več samodejno upravičeni do fizikalnih terapij, in jo seznanil z možnostjo napotitve v program krepitve zdravja oziroma vključitve v zdravstveno-vzgojno delavnico, ki jo izvaja zdravstveni dom.
Pisarna varuhinje bolnikovih pravic je na osebnega zdravnika naslovila pisno poizvedbo, v kateri je prosila, da zdravnik pojasni razloge za zavrnitev pacientkine pravice do dostopa do zdravstvene obravnave – fizikalnih terapij ob poslabšanju njenega zdravstvenega stanja. Iz sprememb Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanje namreč izhaja, da je novo opredeljena pravica do fizioterapije strokovno utemeljena le, če gre za akutno poslabšanje zdravstvenega stanja. Pri tem ima lahko zavarovana oseba pravico do fizioterapije ob vsakokratnem akutnem poslabšanju njenega zdravstvenega stanja. Druge zavarovane osebe, pri katerih je sicer prisotna kronično kostno-mišična bolezen, ni pa akutnega poslabšanja, imajo možnost udeležbe na ustreznih zdravstveno vzgojnih delavnicah in individualnih svetovanjih, kamor jih napoti pristojni zdravnik.
Po posredovanju varuhinje se je osebni zdravnik odločil, da s pacientko opravi ponovni pogovor, na podlagi katerega se je prepričal in tudi pravilno ugotovil, da je prišlo pri pacientki do akutnega poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Pacientka je bila z napotnico napotena na pregled k fiziatru in od tam na predpisane fizikalne terapije.
Zaradi covida so se podaljšale čakalne dobe pri specialističnih obravnavah in pri prvih pregledih pri zobozdravnikih
Epidemija novega koronavirusa je zelo podaljšala čakalne dobe pri specialističnih obravnavah. “Opuščanje izvajanja programov zaradi zapiranja oddelkov in prerazporeditve kadra na covid oddelke je pričakovano povzročilo veliko škodo na zdravju bolnikov. Največjo škodo na zdravju so z veliko verjetnostjo utrpeli bolniki, ki niso prišli do (pravočasne) diagnoze, in ki so ostali brez pravočasnih in/ali ustreznih obravnav. V prihodnje pričakujemo povečan obseg obravnav pacientov z poglobljenimi zdravstvenimi težavami, kar bo domnevno spet pripeljalo do podaljševanja čakalnih vrst pri specialistih. Prav tako so se podaljšale čakalne dobe za prve preglede pri zobozdravnikih, kjer pacienti čakajo na obravnavo do enega leta, za protetično obravnavo pa tudi do tri leta,” pojasnjujejo v uradu varuhinje bolnikovih pravic.
Opuščanje izvajanja programov zaradi zapiranja oddelkov in prerazporeditve kadra na covid oddelke je pričakovano povzročilo veliko škodo na zdravju bolnikov.
Hkrati se povečuje stiska pacientov, ki zaradi pomanjkanja zdravnikov družinske medicine v kraju stalnega prebivališča ne morejo izbrati osebnega zdravnika ali opraviti izbire novega. Težave nastajajo tudi pri nadomeščanju izbranega zdravnika, kjer bolniki pogosto težko uveljavljajo svoje pravice (izdajo bolniškega lista, napotnic, naročilnic in receptov,…) in pri izbiri ortodonta, saj se le-ti vse pogosteje odločajo za zasebno prakso.
Na varuhinjo se lahko obrnete osebno, po telefonu ali preko maila
Za osebna srečanja je Lidija Breznik po predhodni najavi ([email protected] ali 02 22 01 634) dosegljiva vsako sredo med 15. in 17. uro, in sicer v pisarni varuhinje v Ulici heroja Staneta 1. Sicer pa je bolnikom ob ponedeljkih in torkih (od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure), ob sredah (od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure) in ob petkih (od 8.00 do 13.00 ure) osebno ali po telefonu (02 22 01 634) na voljo njena strokovna sodelavka Manja Habjanič. Občasno pisarna deluje tudi na lokacijah izven sedeža (v MČ in KS, domovih starejših občanov, …).
