Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavinah segajo v šesto stoletje pred našim štetjem. Zanimiv in za današnje razmere presenetljiv je podatek, da je v letih 1907 in 1908 na Dravi zlato izpiralo okoli 200 izpiralcev. Drava in njeni pritoki namreč izvirajo v Alpah, kjer so tudi primerna nahajališča mineralov, torej tudi zlata. Zaradi izgradnje akumulacij v Avstriji in Sloveniji in posledičnega zmanjševanja premeščanja sedimentov ter večtisočletnega izkopavanja je v zadnjih letih izpiranje zlata skorajda izumrlo. A ne čisto, v Staršah, natančneje Zlatoličju še vedno obujajo zgodbe o zlatokopih na reki Dravi.
Zlato so na tem območju intenzivneje izpirali v keltsko-rimskem obdobju
Izpiranje zlata v reki Dravi je že več tisoč letna dejavnost, saj so zlato izpirali že Kelti, ki so iz zlata izdelovali čudovite predmete in Rimljani, ki so zlato pretapljali v denar. ”Konkretni zapisi o tem sicer ne obstajajo, so pa na območje Dravskega polja prihajali tako imenovani ‘comes metallorum’, nekakšni rimski nadzorniki za območja, kjer so se pridobivale kovine. V srednjem veku obstaja veliko več dokazov, da se je zlato izpiralo na reki Dravi. Na primer enega od prvih v tem obdobju se najde v srednjeveškem viteškem romanu ‘Parzival’, ki ga je v začetku 13. stoletja napisal Wolfram von Eschenbach, v katerem je opisana zlatonosna Drava,” nam pojasni dr. Sašo Šantl, strokovni sodelavec pri projektu Zlata Drava, zaposlen na Inštitutu za vode RS, ki je avtor zgodovinske in terenske raziskave izpiranja zlata.
Izpiralci zlata z zemljevida iz leta 1678.
Do 18. stoletja so se z izpiranjem zlata na Dravskem polju še ukvarjali posamezniki, potem pa iz popisov prebivalstva poklic ”izpiralec zlata” izgine. Z izpiranjem zlata se od takrat naprej v večini ukvarjajo le še Hrvati iz Međimurja. Le ti so, skupaj s posameznimi izpiralci iz Slovenije in Madžarske, še konec 19. stoletja iz prodišč rek Drave in Mure pridobili okoli 20 kg zlata na leto. Čeprav se zdi številka velika, je v primerjavi z 80 tonami zlata, ki so ga letno izprali v času kalifornijske zlate mrzlice, zanemarljiva.
Najstarejši najden zlati predmet na območju Slovenije je zlati našivek iz bronaste dobe najden na obali Blejskega jezera.
Izpiranje zlata je v 20. stoletju počasi zamrlo, saj ni bilo gospodarsko rentabilno, še posebej pa je izpiranje več ali manj zamrlo z izgradnjo dovodnega in odvodnega kanala, kar je vplivalo na samo strugo reke Drave. ”Tisočletno izpiranje zlata, reguliranje reke Drave zaradi pridobivanja kmetijskih zemljišč in varstva pred poplavami je osiromašilo zlatonosnost reke Drave. Z izgradnjo jezov v sredini 20. stoletja z Drave in Mure izginejo še zadnji ”pravi” izpiralci zlata, tudi tisti najrevnejši. Danes se z izpiranjem zlata ukvarjamo le še rekreacijsko in zaradi ohranjanja kulturno tehnične tradicije. Seveda pa moramo priznati, da nas tu pa tam, še vedno kdaj obišče zlata mrzlica, ko na kakšni lokaciji, liki, najdemo malce večjo količino zlata,” še doda dr. Šantl.
Postopek izpiranja zlata se ni kaj dosti spremenil
Izpiranje zlata se v vsej zgodovini, posebej na našem območju ni bistveno spremenilo, saj so novejše in starejše tehnike izpiranja seveda povezane z vodo. Izpiranje je potekalo v vodi ali neposredno ob vodi, kjer so postavljali lesene drče – izpiralne deske, kar danes poimenujemo izpiranje na tradicionalen način. Pri modernejših načinih si s pomočjo tehnologije le pomagamo, da lahko v krajšem času izperemo večje količine proda.
Izpiralci na Dravi in Muri so uporabljali predvsem topolove deske, ki so jih v zgornjem delu nakosmatili, v drugem spodnjem delu pa so vdolbli ali vžagali številne prečne in delno poševne žlebiče. Na tako pripravljeno podlago so metali prod, ki so ga polivali in izpirali z vodo. Na ta način sta se z vodo sprala prod in pesek, težji minerali in zlato pa so se ujeli na koritu med iverjem in v žlebičih. Ko so prenehali z izpiranjem na deski, so s polivanjem z vodo in ščetkanjem izprali zadržane minerale na izpiralno dilo, kjer so zlato nato dodatno izpirali, da so izločili čim več drugih težkih mineralov.
Dokumentacija tradicionalnega izpiranja zlata. Leto 1986. Foto: Drago Skabernet
”Na koncu so zlato od preostanka ostalih mineralov ločili tako, da so koncentratu primešali živo srebro. V posodi so pustili tudi nekaj vode, da se je živo srebro gibalo po posodi in pobiralo zlate luske v skupno zlitino. Ko v preostalem koncentratu ni bilo več zlatih luskic, so amalgam zlata in živega srebra vzeli in ga položili na laneno krpo, čim bolj na tesno zavili v majhno kepico in močno stiskali. Pri tem se je preko por na tkanini iztisnilo nevezano živo srebro. Preostali amalgam so oblikovali v kroglico,” pojasni naš sogovornik.
Kako zlata je Zlata Drava danes?
V Staršah, natančneje v Zlatoličju še danes obujajo zgodbe o zlatokopih na reki Dravi. ”Namen projekta Zlata Drava je ohranjanje kulturne dediščine, kar kot nesnovna kulturna dediščina izpiranje zlata zagotovo je. Obuditev tradicije izpiranja zlata pa predstavlja pomemben gospodarski in turistični potencial, saj združuje oz. povezuje turistično ponudbo Maribora in Ptuja, predstavlja edinstveno doživetje na Dravski kolesarski poti, združuje in ponuja ponudbo lokalnih ponudnikov ter obstoječih objektov kulturne dediščine in drugih objektov ter doživetij iz Dravskega polja. Destinacija Ravno polje tako združuje turistično ponudbo in doživetja vezano na naravo, kulturo, doživetja in raznolikosti ter bogastva Dravskega polja,” nam o pomembnosti projekta pove Sandi Furek, lokalni vodnik in interpretator kulturne dediščine.
Udeležencem doživetja izpiranja zlata prikažejo tradicionalen način izpiranja pri katerem tudi aktivno sodelujejo, najdene zlate luske lahko vsak odnese domov, od ekipe Zlata Drava pa ob koncu prejmejo certifikat o uspešnem izpiranju zlata. Za njihovo ponudbo je po besedah Fureka vse več zanimanja, kar kaže, da je ”zlata mrzlica” pri nas še kako živa. ”Vse več je povpraševanja po izvedbi teambuildingov in družinskih ter društvenih animacij, odzivi do sedaj izvedenih animacij pa so zagon za uspešno delovanje v prihodnje.”
Koliko zlata pa bi ob obisku Zlatoličja lahko našli? Dr. Šantl je preživel veliko časa ob Dravi še pred projektom Zlata Drava in izpiral zlato. V času projekta pa je bolj sistematično raziskal in ocenil, koliko je še zlata še v njenem produ. ”Ocenili smo, da je na območju spodnje terase reke Drave, to je območje, v katerem se reka Drava giblje po zadnji ledeni dobi, nekje med 1.700 in 17.000 kilogramov zlata.” Preden pa se vam zasvetijo oči je potrebno povedati, da na osnovi dosedanjih izpiranj ne govorimo o grudicah ali grudah, predmet izpiranja so zlate luske. Da pa bi nabrali 17 ton zlata, bi morali izprati ogromno količino proda.
Foto: dr. Sašo Šantl
Za izvor imena Zlatoličje obstaja več razlag
”V zvezi z imenom naselja Zlatoličje se na podlagi etimologije, jezikoslovne znanstvene vede, ugotavlja povezava z zlatoliko, imenom za vrbo, ki se v vzhodnoštajerskih govorih potrjeno pojavlja v 19. stoletju. Za vrbo z izrazito rumenimi mladimi vejami je danes v severovzhodnem delu Slovenije uveljavljen izraz pintovec, ponekod tudi pintavec,” nam pojasni sogovornik.
Vrba zlatolika.
A za poimenovanje po tej vrbi zlatoliki se poraja dvom predvsem zato, ker je vrba križanec med dvema vrstama in je plod človekovega vzgajanja. Zato se dr. Šantl bolj nagiba k razlagi, da je naselje dobilo ime iz besede ‘lika’. ”V vzhodnoštajerskih govorih se potrjeno v 19. stoletju, tako kot beseda zlatolika, pojavlja tudi beseda ”lika”, s katero se opredeli določeno lokacijo. Na primer, vinograd, njiva, hiša v (na) lepi liki. Torej če so Slovani, Slovenci, lokacije kjer je bilo prisotno zlato in se je izpiralo, poimenovali ”zlate like”, je mogoče, da ime Zlatoličje izvira iz poimenovanja po zlatih lokacijah ali krajih.”
